Celje, 12. aprila – Moderna tehnologija nam prinaša bivanje v svetu digitalnih izzivov, prežetem z uporabo zaslonov. Otroci se z njimi srečajo že v prvih dneh svojega življenja. Zaslone lahko uporabljamo ob zavedanju vseh koristi, a tudi ob poznavanju posledic, ki jih skozi digitalno preobremenjenost lahko prinašajo zlasti otrokom in mladim.
Strokovnega srečanja, ki so ga ob svetovnem dnevu zdravja organizirali na Območni enoti Celje Nacionalnega inštituta za javno zdravje v sodelovanju z MO Celje, programom Celje Zdravo mesto in ob podpori Nacionalnega programa duševnega zdravja Mira, se je udeležilo 130 strokovnjakov s Celjskega iz različnih resorjev, tudi s področij vzgoje in izobraževanja ter zdravstva. Program so sooblikovali predavatelji organizacij Logout in Safe.si, z umetniškim programom pa obogatili dijaki Gimnazije Celje – Center. Osvetlili so koristi in pasti digitalne tehnologije, pri tem pa izpostavili upoštevanje priporočil za preudarno uporabo zaslonov za vse generacije, da bi se lahko izognili nekaterim negativnim učinkom na zdravje.
Zdrave meje uporabe digitalnih naprav
»Digitalne tehnologije nas podpirajo pri večji delovni učinkovitosti, služijo nam kot platforme za pridobivanje informacij, zabavo, sprostitev in navezovanje stikov. Danes vsi potrebujemo veščine za bivanje v digitalnem svetu, pri tem pa je v pomoč, da poznamo meje zdrave uporabe digitalnih naprav. Uravnotežena raba tehnologije v vsakdanjem življenju je tema, ki smo jo udeleženci srečanja želeli osvetliti ob svetovnem dnevu zdravja – s poudarkom na razumevanju posledic prezgodnje in čezmerne uporabe zaslonov. Izhajali smo iz dileme, kako svoje življenje (čas za spanje, družino, prijatelje, dobro hrano, sprehode in naravo) smiselno uravnotežiti z uporabo zaslonov.
K zdravi in uravnoteženi rabi digitalnih naprav lahko odrasli v precejšnji meri prispevamo sami, za otroke in mladostnike pa poskrbimo z vzgojo za zdravo uporabo tehnologije, začenši z vzpostavljanjem družinskih pravil za uporabo zaslonov v domačem okolju. Vsak otrok in mladostnik potrebuje dovolj spanja in gibanja ter različne oblike preživljanja prostega časa brez zaslonov. Z upoštevanjem smernic za uporabo zaslonov lahko preprečujemo posledice digitalne preobremenjenosti in morebitne negativne učinke na zdravje, vključno z zasvojenostjo,« je povedala prim. Nuša Konec Juričič, spec. javnega zdravja, vodja enote za nenalezljive bolezni na OE Celje NIJZ.
Družinski načrt rabe zaslonov
Pediatri so posebej za starše pripravili priporočila za uporabo zaslonov pri otrocih in mladostnikih. Med drugim izpostavijo pomen družinskega načrta rabe zaslonov. Ta naj velja za vse družinske člane in zajame naslednje praktične dogovore: obroki naj bodo brez zaslonov; ob določeni uri vsi družinski člani zaslone ugasnejo in dve uri pred spanjem zaslonov ne uporabljajo; otroci naj zaslone za prostočasne dejavnosti uporabljajo v skupnem prostoru; noč je namenjena spanju – otrok ali mladostnik naj v svoji sobi nima zaslonov; družina se lahko večkrat odloči za digitalni post – dan brez zaslonov.
Prezgodnja in čezmerna uporaba zaslonov ima lahko različne škodljive učinke na otrokov razvoj in zdravje. Prekomerna raba digitalnih naprav pa ima lahko neželene učinke na posameznika tudi v odrasli dobi – zlasti sedeč življenjski slog s premalo gibanja in vsakdanje telesne dejavnosti, primanjkovanje spanja, manj zdravo prehranjevanje, manjšo motiviranost za vsakodnevne dejavnosti in obveznosti, zmanjšano sposobnost koncentracije, poslabšanje delovne ali šolske učinkovitosti ter poslabšanje družinskih in prijateljskih odnosov. Nenazadnje pa prinaša tudi tveganje za razvoj digitalne (nekemične oziroma vedenjske) zasvojenosti.
