Knjige so pomemben vir znanja, ki se prenaša iz generacije v generacijo, in so ključno orodje za izobraževanje. Omogočajo prenos znanja ter spodbujajo učenje in razvoj novih spretnosti. Ne glede na to, ali gre za učbenike, leposlovje ali strokovno literaturo, so knjige nepogrešljiv vir znanja. Branje knjig spodbuja razvoj kritičnega razmišljanja, analitičnih sposobnosti, domišljije in empatije. Knjige lahko oblikujejo in širijo miselne horizonte posameznika. Predstavljajo eno najmočnejših orodij za svobodo izražanja. Avtorji lahko prenašajo svoje ideje, stališča in ustvarjalnost, bralcem pa omogočajo dostop do različnih perspektiv in mnenj. Rečemo lahko, da so knjige ključnega pomena za izobraževanje, kulturo, umetnost, družbeno povezovanje in osebni razvoj, zato ni nepomembno, kje knjiga konča. Zgodi se nam lahko, da se nam nabere večje število knjig, jih mogoče dobimo v dar ali pa enostavno podedujemo in postanemo lastniki zajetne zbirke knjig. Kaj lahko naredimo z njimi? Z vprašanji smo se obrnili na Knjižnico Velenje, kjer je višja bibliotekarka Brina Zabukovnik Jerič odgovorila na naša vprašanja.
S knjigo v knjižnico
Brina Zabukovnik Jerič pravi, da se lahko v tem primeru obrnete na Knjižnico, kjer ne samo, da bodo knjig veseli, pač pa so knjigo v tem primeru tudi dolžni sprejeti. Podarjene knjige v knjižnici vključijo v svojo tekočo zbirko, nadomestijo kakšno bolj dotrajano, lahko pa knjigo ponudijo na knjižnem sejmu. Pogosto se zgodi, da za odvečne knjige zaprosijo drugi zavodi in ustanove, ki imajo svoje zbirke knjig za varovance. Eden takih primerov je dom starostnikov. Že pri vhodu čaka regal, kamor lahko odložite rabljeno knjigo, ki je ne potrebujete več. Če pa gre za obsežnejšo zbirko ali več knjig, se je treba predhodno najaviti in knjige pripeljati. Možen je tudi dogovor, da po knjige pridejo sodelavci iz knjižnice ‒ tudi domov.
Koliko je vredna knjiga?
Knjige imajo poleg ekonomske vrednosti tudi zgodovinsko in kulturno vrednost. Mogoče imamo v svoji zbirki knjigo, ki je lahko bistvenega pomena za lokalno zgodovino ali pa pri zbirateljih dosega precejšno vrednost. Za ocenjevanje različnih vrednosti knjige imajo v Knjižnici Velenje sodelavca, ki je na tem področju strokovnjak, se pa s tem ukvarja tudi ljubiteljsko. Vsekakor pa vam znajo pomagati tudi sodelavci iz domoznanskega oddelka. Za našo knjižnico so seveda zelo pomembne knjige oziroma gradiva o Šaleški dolini, ki jih knjižnica še nima ali pa so v slabem stanju. V tem primeru so podarjene knjige zelo veseli, v določenih primerih pa so jo pripravljeni tudi odkupiti.
Ko je knjiga preveč uničena za uporabo
Zgodi se nam, da se po izposojeni knjigi polije kava, jo v svoje ostre kremplje ali zobe dobi naš hišni ljubljenček ali pa se knjiga zaradi dotrajanosti enostavno strga. Posebnega restavratorja knjig nimajo, vsako knjigo pa pregledajo in za manjše popravke poskrbijo sami. Če je knjiga enostavno preveč uničena, da bi bila primerna za izposojo, bralca prosijo, naj jo nadomesti z novo, lahko pa se mu tudi zaračuna tržna vrednost knjige in jo potem knjižnica nabavi sama.
Za primere popolnoma uničenega gradiva, ki ni primerno za izposojo, obstaja v knjižnici poseben pravilnik o odpisu knjig, po katerem se ravnajo in pošljejo gradivo na uničenje. Takšnega gradiva je na letni bazi približno tri odstotke. Knjižnica je v stalnem procesu nakupovanja in pridobivanja gradiva, zato število knjig v zbirki ves čas ostaja približno enako.
Na izposojo 205.000 enot
Ko smo ravno pri številu tekoče zbirke, naj kot zanimivost omenimo, da je največja knjižnica na svetu Knjižnica Kongresa v Washingtonu, D. C., ki hrani več kot 170 milijonov predmetov, vključno s knjigami, tiskanimi gradivi, zemljevidi, fotografijami in drugimi gradivi. Knjižnica Velenje ima trenutno v tekoči zbirki na zalogi dobrih 205.000 predmetov oziroma enot, ki si jih lahko izposodite. Na voljo pa niso samo knjige, sem spadajo tudi različna slikovna gradiva, tiskane izdaje revij, zgoščenke in še marsikaj zanimivega.
