Na pogovor smo zato povabili Mestnega svetnika iz njihove svetniške skupine Simona Dobaja, da predstavi njihove poglede na situacijo in morebitne rešitve, ki jih ponujajo.

Denar od CO2 kuponov nazaj v dolino

V svetniški skupini SDS Velenje ugotavljajo, da je cena toplotne energije zaradi emisijskih kuponov skoraj 40% dražja. »Zaradi zelenega prehoda smo pahnjeni v nakupe CO2 kuponov, ki jih dejansko plačujemo samo v Evropski uniji (EU). Številke pravijo, da Evropa proizvede malenkost manj kot 7% CO2 in si sama draži energijo ter slabi konkurenčnost gospodarstva. Šaleška dolina je zaradi izkopavanja premoga dolga leta degradirana in denar z naslova kuponov, ki ga Komunalno podjetje Velenje (KPV) in Termoelektrarna Šoštanj (TEŠ) vplača v sklad za zeleni prehod, bi moral vsaj delno priti nazaj v dolino, s tem denarjem, pa bi se lahko v dolini marsikaj uredilo, pa pri tem ne mislijo samo kolesarskih stez,« pravi Dobaj.

Bonitete iz preteklosti

Ocenjuje, da so se v preteklosti župani nekoliko lažje dogovarjali na nivoju države, saj da so imeli večjo moč in zagotovo je v preteklosti na račun onesnaževanja dolina imela bonitete kot je primer cenejšega premoga za ogrevanje kot je bil za proizvodnjo električne energije. »Stvari so se vmes spremenile in danes za to žal ni več toliko posluha. Vseeno pa meni, da ima župan nalogo na to opozarjati in vztrajati. Iz Šaleške doline prihaja tudi minister Kumer in pa državna sekretarka Katičeva, zato meni, da bi se lahko pogovorili in našli rešitev.«

Akterji različnih političnih barv morajo stopiti skupaj

Sami so se povezali z njihovim poslancem Francem Roscem. Trenutno razmišljajo kako pripraviti izhodišča, da bi se v dolino vrnilo del denarja od emisijskih kuponov. Želijo si tudi zakonske ureditve, kot je v Krškem, kjer okoliški prebivalci okrog elektrarne prejemajo rente. »Krško se v tej smeri dobro razvija, predvsem zaradi tega, ker so znali politični akterji različnih političnih barv stopiti skupaj. Tega v Velenju primanjkuje, saj mnogokrat njihovi predlogi niso uslišani, se pa kljub temu trudijo delovati konstruktivno.«

Celoten intervju je na voljo v današnji številki Našega časa.