Kljub napovedanim protestom se župan protesta ni udeležil, saj je izkoristil priložnost sodelovanja na napovedani seji. Po pregledu ugotovitev zadnjih 14 dni, predvsem glede visokih položnic v določenih gospodinjstvih, je oblikoval pobudi, ki sta bili soglasno podprti s strani svetnic in svetnikov Državnega sveta. Prva pobuda se osredotoča na odčitane velike razlike v položnicah za ogrevanje istih stanovanjskih ali večstanovanjskih objektov. Ugotovljeno je bilo, da je težava v nesorazmerni delitvi 40 odstotkov povprečne porabe toplotne energije. Zato je župan predlagal spremembo 18. člena pravilnika o načinu delitve in obračunu stroškov za toploto, s čimer bi delitev postala bolj primerna in bi gospodinjstva z večjo porabo energije pridobila določene olajšave. Predlagal je, da se državni pravilnik, ki določa obračun stroškov toplotne energije, dopolni tako, da se v primeru, če enota v večstanovanjski stavbi ni v uporabi najmanj en mesec, poraba toplote za to enoto za to obdobje obračuna po dosedanjih določbah. Preostali del neporabljene toplote, ki bi odpadel na to enoto, če bi bila v uporabi, pa bi se kot olajšava upoštevala za enote, ki mejijo na to enoto, in ne na celotno stavbo v povprečju enakih mesecev preteklih let. Podal je tudi pobudo za povišanje subvencij za energetsko sanacijo starejših večstanovanjskih stavb. Ta trenutno znaša 18 evrov na kvadratni meter za fasado oz. največ 20 odstotkov za posamezni ukrep, kar je razmeroma nizka subvencija glede na strošek investicije. Predlagal je ponovno uvedbo kreditov za energetske sanacije večstanovanjskih stavb z odplačilom mesečnih obrokov v breme rezervnega sklada.

Veseli me, da je včerajšnji protest potekal mirno

V pogovoru se je dotaknil tudi včerajšnjih protestov in povedal, da ga veseli pozitiven odziv mirnega poteka protesta. »V okviru svojih pristojnosti bom storil vse, kar je mogoče, in morda celo več, da omilimo stiske ljudi in z različnimi ukrepi zmanjšamo višino položnic. Kot župan nimam neposrednih pristojnosti glede tega, vendar lahko s posrednimi aktivnostmi veliko prispevam. Prav tako bom izkoristil proteste v tej smeri. Če bomo opozorili državo, da je Šaleška dolina že dolgo pomemben deležnik v slovenski energetiki, in da moramo danes za toplotno energijo kupovati CO2 kupone, ki pravzaprav v današnjem času že znašajo 5, 6 ali pa celo 7 milijonov evrov in da se ta sredstva na koncu kopičijo v podnebnem skladu in da iz teh sredstev gradijo raznorazne mostove itd. v Sloveniji, v Šaleško dolino pa se ta sredstva ne vračajo, je to tisto, na kar bomo morali opozoriti. Zato menim, da je zdaj pravi čas, da se Šaleška dolina združi, izrazimo, da si to zaslužimo, ter zahtevamo od vlade, da nas obravnava kot enakovrednega partnerja. Naš končni cilj je zadovoljstvo občank ter občanov.«