Darja Kramar, dosedanja pomočnica direktorja za področje zdravstvene nege. Na javnem razpisu je bila izbrana z večino glasov članov sveta zavoda, na koncu leta pa je soglasje k imenovanju podala tudi Vlada RS. Povabili smo jo na pogovor, da bi nam predstavila svojo vizijo razvoja in obstoja Bolnišnice Topolšica.

Kakšni so vaši cilji in vizije v zvezi z vodenjem Bolnišnice Topolšica?

»Bolnišnica je zgodovinsko vpeta v lokalno okolje. Prebivalstvo je sprejema kot pomemben člen v življenju posameznika. To se je izkazalo v času, ko so se pojavile tendence po priključitvi Bolnišnice k Bolnici Celje. Takrat je bila ustanovljena Civilna iniciativa za ohranitev bolnišnice. Zbranih je bilo več kot 17.000 podpisov, s tem so ljudje pokazali, da ne dovolijo poslabšanja dostopnosti zdravstvenih storitev za prebivalce regije. To sprejetost je treba ohranjati in negovati. Zavedam se, da nas prihajajoče obdobje postavlja pred nove izzive, ki sledijo iz demografskih in drugih trendov. V središče našega delovanja bo še vedno in še bolj postavljen pacient, skupaj s poudarkom na strokovnosti, znanju, zadovoljstvu in pripadnosti zaposlenih v naši organizaciji. Spremembe so postale stalnica v našem delovanju na vseh področjih. »Inovativnost« znotraj sprememb pa je zmožnost povezati svoje stare izkušnje in ustvariti iz njih nekaj novega. Ta zmožnost izhaja iz več izkušenj ali pa več razmišljanja o svojih izkušnjah. Nasprotnica napredka je tako rutina, moč navade, ki nas zadržuje na mestu oziroma vodi k nazadovanju. Inovacija v organizaciji ni nujno vedno nekaj velikega. To so lahko vsakodnevni mali koraki, ki vodijo k lastnemu napredku in s tem napredku organizacije. Gre torej v resnici za kombinacijo starih praks na vedno nov način. Negovati je treba temeljno zmožnost Bolnišnice Topolšica, ki jo vidim predvsem v diagnostiki raka, z visokokakovostno ambulantno obravnavo preko tumorske ambulante, nadaljevanja endoskopske in CT-diagnostike ter konziliarne obravnave. To lahko opredelimo kot vezni člen med veščino, ki jo bolnišnica ima, in konkurenčnostjo. Zavedam se, da ima kot vsako podjetje tudi bolnišnica svoje prednosti in slabosti, ki različno vplivajo na njeno delovanje in obstoj. Zato je nujno zavedanje, da bolnišnica za svoj obstoj mora konkurirati trgu. Ena bistvenih sestavin managementa pa je ohranjanje in razvijanje temeljne zmožnosti. V preteklosti smo v bolnišnici že izvajali kar nekaj programov, z opustitvijo katerih se nisem strinjala. Kot direktorica si bom prizadevala, da te programe ponovno pričnemo izvajati. Govorim o kardiološki rehabilitaciji, rehabilitaciji bolnikov s KOPB in testiranju motenj v spanju.«

Kako pomemben je razvoj zavoda v prihodnosti?

»Že v letu 2017 je bila dogovorjena uvedba novega zdravstvenega programa »Ambulantna kardiološka rehabilitacija«. Uvedba novega programa je sledila napredku medicine in farmakoterapije, zlasti na področju obravnave koronarnih bolnikov, ki namesto stacionarne obravnave v okviru naravnega zdravilišča zahteva podaljšano ambulantno rehabilitacijo bolnika po uspešno zaključenemu akutnemu zdravljenju srčnega infarkta v bolnišnici. Prizadevala si bom, da s sodelavci kar najhitreje pripravimo program in ga tudi spravimo v življenje. S prihodom zdravnice – specialistke kardiologije v bolnišnico so možnosti za skorajšnji zagon dejavnosti zelo realne. Izvajali smo tudi rehabilitacijo bolnikov s kronično obstruktivno boleznijo pljuč (KOPB). Pri rehabilitaciji bolnikov s KOPB gre za multidisciplinarni program, ki je usmerjen predvsem v izboljšanje telesne zmogljivosti bolnikov, zmanjšanje težke sape in izboljšanje kakovosti življenja, da bolniki spet postanejo bolj samostojni, da več zmorejo. Pomembno se zmanjša tudi število poslabšanj, hospitalizacij, posledično depresij in anksioznih motenj, še največji izziv za bolnika pa je njegova motiviranost za rehabilitacijo. Rehabilitacija vse bolj pridobiva pomen in je vključena že v zelo zgodnje stopnje bolezni. Tudi ta program je ustavljen, nekaj iz razloga pomanjkanja kadra, nekaj pa tudi zaradi nedorečenosti financiranja dejavnosti.«

Celoten intervju si preberite v današnji številki Našega časa.