Poleg tega so čez dan gostili različne delavnice, na katerih so se pogovarjali tudi o tem, kako živeti bolj trajnostno in okolju prijazno. Predstavili so možnosti za osvežitev predmetov, stvari, ki so lahko z manjšimi dopolnitvami ponovno uporabne za druge, bolj aktualne namene.
Izmenjava otroških igrač in oblačil, delavnice izdelovanja trajnostnih daril, šivanja, predelave odpadnih vrečk, pregleda in manjših popravil elektronske opreme, izbrana ponudba Centra ponovne uporabe Velenje, trajnostna modna revija, razstava trajnostnih daril, kotiček ŠIK Butik in ZEOS, video prikazi popravil električnih aparatov, nastop tolkalne skupine Glasbene šole Fran Korun Koželjski Velenje Rhythm Factory in okrogla miza o tem, kaj lahko storimo za zeleno prihodnost posamezniki, lokalne in mednarodne skupnosti, gospodarstvo in nevladne organizacije – vse to je ponudila prireditev VeleZmanjšarija v organizaciji MO Velenje ter SAŠA Inkubatorja s Centrom ponovne uporabe Velenje in Društvom Knjižnica reči.
Kakšne ukrepe pa lahko sprejemajo lokalne in mednarodne skupnosti ter gospodarstvo za bolj zeleno prihodnost? O tem so se pogovarjali gostje okrogle mize. Podžupanja MO Velenje, Aleksandra Vasiljević, je predstavila prizadevanja Velenja za podnebno nevtralnost ter delila vizijo za trajnostno prihodnost. Ana Marinčič, vodja projektov v Razvojni agenciji SAŠA, ki nadzira Center za pravični prehod, je povzela ključna sporočila javnosti v zvezi s projekti, povezanimi s pravičnim prehodom iz premogovništva.
Članica projektne skupine Green Leaf na MO Velenje, mag. Maša Kočevar, je predstavila program dejavnosti za prihodnje leto, ko bo Velenje nosilec evropskega naziva Zeleni list. Vodja korporativnega upravljanja trajnosti pri podjetju Hisense Europe, Urška Butolen, je povzela strategijo, ki jo je podjetje sprejelo na poti trajnostnega razvoja. Direktorica SAŠA Inkubatorja, Ana Anžej, je delila izkušnje SAŠA Inkubatorja in lokalnih zagonskih podjetij pri iskanju trajnostnih poslovnih rešitev.
Vodja Društva Knjižnica reči, Jošt Derlink, je ocenil dodano vrednost, ki jo izposojevalnice stvari prinašajo v lokalna okolja. Sodelavka MO Velenje pri projektu Slovenija Green na področju zelenega turizma, Urša Zgojznik iz Društva Ekologi brez meja, pa je izpostavila neizkoriščene priložnosti za širjenje zavedanja o tem, kako lahko posamezniki prispevajo k skupnemu trajnostnemu načinu življenja.
Spremenimo svoje navade v bolj okolju in družbi prijazne
Jošt Derlink je povedal, kako je zaživela in kako so ljudje sprejeli Knjižnico reči v Ljubljani: »Živimo v obdobju, ko so posledice podnebnih sprememb že očitne in postaja jasno, da smo ljudje tisti, ki vplivamo na te spremembe. Zato je ključno razmišljati o tem, kako lahko svoje navade spremenimo v bolj okolju in družbi prijazne alternative.« V okviru dogodka so se osredotočili na predmete, ki jih ljudje najraje delijo. Primer je lahko običajni vrtalni stroj – ta tehta približno 2 kg – medtem ko pri njegovi proizvodnji nastane 50 kg odpadkov in 10 kg ogljikovega dioksida. Takšen stroj se v povprečju uporablja le 15 minut na leto. Zato je pomembno razmisliti, kako bolj odgovorno uporabljati omejene naravne vire in energijo.
Več o trajnostnih rešitvah v aktualnem Našem času.
