December ali izvirno gruden je ime dobil iz latinske besede decem, ki pomeni deset, saj je bil prvotno deseti mesec leta, preden so v koledar vstavili meseca januar in februar. Mesec tradicij, praznikov in številnih dogodkov bo zaznamoval tudi zimski solsticij, najkrajši dan v letu, ki letos nastopi v petek, 22. decembra, ob 4:27. To je tudi začetek zimske sezone.
Prihajajo trije dobri možje, najprej Miklavž
Miklavž je znan po svoji dobrodelnosti, zato mnogi praznujejo tudi s prispevki in pomočjo tistim, ki se znajdejo v stiski. To poudarja pomembnost deljenja in skrbi za druge v času praznikov. Miklavž vedno prihaja v spremstvu angelov in parkljev. Dobro si je zapomniti in tudi upoštevati, da prvi mož ne prinaša velikih in dragih daril. Rožiči, pomaranče, suho sadje, morda kakšne tople nogavice ali šal, po tradiciji pa obvezno doda tudi šibo.
Kateri svetniki napovedujejo vreme?
Če je na Barbaro (4. december) mraz, bo trajal ves zimski čas. O Tomažu (21. decembra) vetra suho petje, suha pomlad, sušno poletje. Zapomniti si velja tudi vreme na štefanovo (26. decembra): Če na štefana burja buči, trta prihodnjič slabo obrodi.
Na god svetega Štefana, zavetnika konj in prvega mučenca, se po starem običaju blagoslavlja konje. Navada izhaja iz ljudske šege, ko so namesto konj blagoslavljali sol in jo nato dodali hrani in živalski krmi ter potresali po domu, vrtu in njivi. Na njivo pa so hodili s konji, saj so verjeli, da se bo tisti, ki bo prvi potresel sol po njivi, veselil bogate letine pridelkov. S konji so tako prišli najhitreje in plemenite živali so zato zelo cenili.
Naši predniki so bili pozorni na to, kakšno je vreme prav na božični dan. Stara vraža govori: Veter na sveti dan obeta, dosti sadja drugega leta in pa, če na božič dežuje, prihodnje leto močo označuje. Če na božič ne bo snega, naj bi ga prinesla velika noč: božični dnevi zeleni, velikonočni ledeni.
Lucija prinaša luč, na njen god sejemo žito
Lucija (13. december) pa je vendarle tudi praznik luči, ostanek rimskega praznika nepremagljivega sonca, ki je ta dan spet začelo dobivati moč in premagovati temo. Od tod tudi Lucijino žito, ki ga marsikje tudi po mestih poznajo še danes. Žitne bilke do božiča že kar lepo zaživijo, v njih pa lahko vidimo marsikaj – od čaranja, od simbola pomladi in življenja, ki se začenja vračati v rastlinje, pa do očem prijetnega okrasa za k jaslicam.
Kot na mnoge druge dni ima dekle tudi na sveto Lucijo priložnost, da izve, kateri fant ji je usojen, pravi stara vraža. Ta dan si pri tem pomaga z zvezdo s trinajstimi roglji, na vsakega napiše po eno ime, le enega pusti praznega. Ponoči jo ima pod blazino, se dvanajstkrat zbudi in vsakič v temi odtrga po en rogelj. Če ji uspe, bo ime na roglju, ki ostane, pravo. Če ji ostane ravno prazen rogelj, pa se vsaj še eno leto ne bo poročila.
Pred božičem beležimo vreme
Mnogi še dandanes beležijo vreme 12 dni pred božičem, z začetkom na Lucijo, 13. decembra. Vsak dan do vključno božičnega večera nam razkriva, kakšno bo vreme vsak mesec prihodnjega leta.
Božično drevo je simbol upanja in veselja
Za vse tri svete večere: božič, silvestrovo in svete tri kralje sta značilna obredno kajenje oz. blagoslov doma. Po ljudskem verovanju gre za obrambo pred uroki in drugimi nevarnimi silami. Postavljanje in krašenje božičnega drevesa je povezano s predstavo o drevesu življenja. Že dolgo prej, preden je postalo del božiča, pa je pomenilo simbol upanja in veselja.
Pospravimo staro šaro
Novo leto je nov začetek, zato je preteklost treba pustiti za seboj. Vraže pravijo, da je treba temeljito pospraviti stanovanje in se znebiti vsega starega, pokvarjenega ali tistega, česar ne uporabljate več ali pa preprosto želite pozabiti. Slabih spominov ne potrebujete, zato se jih še pred novim letom znebite skupaj z vso staro navlako.
Prihaja zimski solsticij: skrivnosten in nevaren čas?
- decembra ob 4:27 na zimski polobli nastopi zima, zgodi se zimski solsticij ali sončev obrat. To je dan, ko je Sonce najnižje in ko se začne dan daljšati. To je hkrati prvi dan koledarske zime. Nekatera stara ljudstva so ta dan proslavljala kot dan ponovnega rojstva oziroma vrnitve božanskega bitja. Kdaj so ljudje začeli slaviti solsticij kot prelomnico v letnih časih, ni znano, a kljub temu ga praznujejo marsikje po svetu. December in z njim zima sta torej pred vrati.
Čas okoli zimskega solsticija, ko sonce umre in se ponovno rodi, je nekoč veljal za skrivnosten in nevaren. Ljudje so se morali pomiriti z duhovi prednikov in duhovi rasti ter jih pridobiti na svojo stran. Čeprav dandanes nismo več v tako veliki meri odvisni od narave, saj se večina ukvarja s čisto drugimi stvarmi in ne s kmetovanjem kot nekoč, pa to ne pomeni, da za nas stare vraže ne veljajo.
V pričakovanju božiča
December zaznamuje največji krščanski praznik, ki nastopi 25. decembra. Kristjani se na ta dan spominjajo Jezusovega rojstva. Božič praznujejo tudi številni neverujoči. To je pomemben praznik, ko slavimo življenje in družini namenimo še posebej veliko pozornosti.
Zabavno in zanimivo o decembru: (v okvirček)
- Božič je praznik, o katerem je posnetih največ filmov in pesmi.
- Pesem Sveta noč je bila prevedena v več kot 300 jezikov in dialektov po vsem svetu, kar poudarja njeno globalno priljubljenost.
- Na vrhu lestvice najbolj priljubljenih filmov so: Sam doma, Kako je Grinch ukradel božič in Čudež na 34. ulici.
- Največje božično drevo, ki so ga okrasili, je bilo visoko več kot 70 metrov. To se je zgodilo leta 1950 v Seattlu v Washingtonu.
- V letu 2019 je bil najdražje božične darilo na svetu dragoceni rožnati diamant, vreden več kot 50 milijonov dolarjev.
- Prvo okrašeno božično drevo naj bi postavila nemška princesa Albertina leta 1605. Tradicija se je nato razširila po svetu.
- Decembra se poveča ozaveščenost o odgovornem nakupovanju, ki vključuje podporo lokalnim trgovcem, izogibanje pretiranemu zapravljanju in izbiri okolju prijaznih daril.
