Razprava se je nanašala na temo možnosti uvedbe alkoholnih ključavnic kot dopolnilnega prekrškovnega ukrepa oz. rehabilitacijskega programa za osebe, ki jim je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja in so jim bile izrečene kazenske točke zaradi vožnje pod vplivom alkohola.  Navedeno predvidevata tudi Resolucija nacionalnega programa varnosti cestnega prometa za obdobje 2023–2030 ter Evropska uredba o splošni varnosti vozil. Slednja določa, da morajo biti od 6. julija 2022 vsi novi tipi vozil, od 7. julija 2024 pa vsa nova vozila na evropskem trgu opremljeni z naprednimi varnostnimi sistemi, med katere sodi tudi tehnična predpriprava za namestitev blokirne naprave (alkoholne ključavnice) za preprečevanje vožnje pod vplivom alkohola.

Slovenija piha 0.0.

Mag. Simona Felser, v. d. direktorja Agencije za varnost prometa, je ob začetku akcije izpostavila: »Izjemno nevarno je prepričanje, da smo zaradi manj popitega alkohola v prometu na varni strani. Zaradi povzročiteljev prometnih nesreč v dovoljeni meji alkohola v krvi je lani v skoraj 300 prometnih nesrečah umrlo 6 oseb, 32 je bilo hudo telesno poškodovanih, 122 pa lažje telesno poškodovanih. Sočasno poteka tudi akcija Slovenija piha 0.0., ki je odlična priložnost, da ozavestimo, da varne meje pitja alkohola ni.
Lani so povzročitelji pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi povzročili 87 prometnih nesreč. Umrlo je 13 udeležencev oziroma dva več kot leto poprej, 28 pa je bilo hudo telesno poškodovanih. Delež umrlih zaradi teh povzročiteljev je bil v preteklem letu najvišji doslej, kar 17 %. Od skupno 12 povzročiteljev smrtnih prometnih nesreč so bili trije tudi pod vplivom alkohola. Agencija za varnost prometa zato vedno znova poudarja, da alkohol in droge niso »krivi« za prometno nesrečo. Polno odgovornost nosi človek, ki se alkoholiziran ali pod vplivom drog poda v promet, za volan motornega vozila, krmilo motorja, kolesa, e-skiroja in nesrečo povzroči.«

Številke govorijo

Letos do konca septembra beležimo 8,5 % manj prometnih nesreč, 11,8 % manj smrti (15 umrlih), 13,4 % manj hudih telesnih poškodb (97) in 8,0 % manj lažjih telesnih poškodb (438) zaradi alkoholiziranih povzročiteljev prometih nesreč kot v enakem obdobju lani.
Povprečna stopnja alkoholiziranosti je letos v smrtnih prometnih nesrečah znašala 1,14 promila. Vzroki za smrtne prometne nesreče alkoholiziranih povzročiteljev so bili neprilagojena hitrost, nepravilna stran/smer in nepravilno prehitevanje. Policisti so letos odredili 344.237 alkotestov, od tega je bilo 9.319 pozitivnih in 213 odklonjenih. Odredili so 1.166 strokovnih pregledov na droge, od tega je bilo 191 pozitivnih in 639 odklonjenih.
Agencija za varnost prometa in Policija pozivata k odgovorni vožnji: »Že prvi popiti kozarec alkoholne pijače vpliva na zaznavanje, zmožnost presoje in reakcijski čas voznika. Da ne bi vse življenje obžalovali enega samega trenutka nepremišljenosti, bodite odgovorni in se udeležbi v prometu pod vplivom alkohola in drog odpovejte!«

Odnos do alkohola in drog se začne oblikovati v družini

Lani je 7 mladostnikov v starosti od 15 do 17 let pod vplivom alkohola povzročilo prometno nesrečo. Najmlajši med smrtnimi žrtvami je štel le 15 let, bil je pod vplivom alkohola in je prometno nesrečo tudi povzročil. Po ugotovitvah strokovnjakov postane skoraj polovica otrok, ki pričnejo piti v času osnovne šole, z alkoholom zasvojena, kar se lahko zgodi že po enem letu. Zaradi lahke dostopnosti do alkohola vsak četrti 17-letnik pije alkohol vsaj enkrat na teden.

Varno domače okolje z zdravimi odnosi in odprtim pogovorom je za otroka in mladostnika zelo pomembno. Jasna sporočila staršev in skrbnikov vplivajo na otrokov razvoj in njegove življenjske odločitve. Odgovornost odraslih in zgled, ki ga postavimo, sta pri tem ključna.

Več popitega alkohola = večje tveganje za nastanek nesreče

Raziskave so pokazale, da se verjetnost povzročitve prometne nesreče že pri koncentraciji 0,5 promila podvoji, pri 1,1 promila alkohola pa 8-krat poveča v primerjavi s treznim voznikom. Verjetnost se z višjo stopnjo alkoholiziranosti eksponentno stopnjuje. Pri 1,5 promila se tveganje za nastanek prometne nesreče poveča za kar 22-krat! V letu 2022 je zaradi povzročiteljev prometnih nesreč pod vplivom alkohola (pod in nad dovoljeno mejo) ter povzročiteljev pod vplivom prepovedanih drog ali drugih psihoaktivnih snovi umrlo 33 udeležencev cestnega prometa (39 % vseh umrlih).

Pod vplivom alkohola težje zaznamo rdečo barvo

Z višanjem stopnje alkohola v krvi se nadzorni centri možganov drug za drugim »izklapljajo«, nadzor pa prevzemajo avtonomni centri. Bolj izrazite so posledice na vidu, ravnotežju in pri reakcijskem času. To ima za volanom številne, lahko usodne posledice.
Že majhna količina popitega alkohola lahko pomembno vpliva na delovanje oči. Ker alkohol vpliva na delovanje očesne leče, se voznikom zoži vidno polje. Pri tem vse težje zaznavajo dogodke, ki se dogajajo na levi ali desni strani. Z naraščanjem stopnje zaužitega alkohola postaja očesna leča vse bolj toga, kar vpliva na zameglitev vida. Tako nastane pojav »tunelskega vida«, pri katerem se osebi močno zoži vidno polje in poslabša ostrina vida. Alkohol vpliva tudi na očesno mrežnico, posledično pod vplivom alkohola težje zaznavamo rdečo barvo, ki pa je v prometu precej pogosta in ima pomembno funkcijo na semaforju, svetlobnih znakih, prometnih znakih, rdeče barve so tudi zadnji žarometi na vozilih.