Ob tej priložnosti strokovnjaki opozarjajo na možne negativne vplive različnih psihosocialnih tveganj, ki jih prinaša digitalizacija dela.

Razvoj digitalnih tehnologij in njihovo vključevanje na delovna mesta prinaša zaposlenim in delodajalcem številne prednosti, kot so večja varnost, zanesljivost, učinkovitost, produktivnost, večja avtonomija in fleksibilnost. Hkrati pa digitalni sistemi prinašajo tudi različne izzive za varnost in zdravje pri delu, so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ).

Pri delu prek spletnih platform (na primer najrazličnejši prevozi, prodaja izdelkov, oddaja nastanitev) se, podobno kot pri delu na daljavo oziroma na domu, pogosteje pojavljajo psihosocialna tveganja, kot so strokovna izolacija, osamljenost, odsotnost podpore sodelavcev, podaljšan delovnik, stalna dosegljivost za delodajalca ter zabrisana ločnica med zasebnim življenjem in delom. Dodatno tveganje pri delu na domu predstavljata tudi nezadostna opremljenost za delo in slabši ergonomski pogoji, opozarjajo. Ob tem so poudarili, da je vsa tveganja, vključno s temi, ki jih prinaša digitalizacija dela, v delovnih organizacijah mogoče prepoznati, preprečiti in uspešno obvladati, še zlasti, če se jih odkrije in obravnava čim bolj zgodaj. “Temeljno načelo pri uvajanju digitalnih sistemov naj bo osredotočenost na človeka. Umetna inteligenca in digitalne tehnologije naj bodo človeškemu odločanju v podporo, ne pa da ga nadomestijo,” so zapisali.