Poznate nevidne e-odpadke?

Vsako leto neuporabljeni kabli, e-igrače, oblačila z LED-lučkami, e-orodja, e-cigarete, detektorji dima, USB-ključki, zobne ščetke in nešteto drugih majhnih potrošniških predmetov, ki jih pogosto ne prepoznamo kot e-odpadke, predstavlja 9 milijard kilogramov e-odpadkov, kar je šestina vseh e-odpadkov po vsem svetu.

Mnogi so shranjeni v domovih, morda odloženi za morebitno prihodnjo uporabo. In veliko ljudi se ne zaveda, da jih je mogoče reciklirati.

 Ta »nevidna« kategorija e-odpadkov na enem mestu bi bila enaka teži skoraj pol milijona 40-tonskih tovornjakov, kar bi zadostovalo za 5.640 km dolgo kolono od Rima do Nairobija.

Mednarodni dan e-odpadkov (#ewasteday), 14. oktober, je letna ozaveščevalna akcija WEEE Foruma, katerega članica je tudi družba ZEOS, d. o. o., v Sloveniji. Njegov namen je izpostaviti naraščajočo problematiko odpadne električne in elektronske opreme in spodbujati odgovorno ravnanje z njo. Letos akcija posveča pozornost nevidnim odpadkom, zato so organizatorji naročili Inštitutu Združenih narodov za izobraževanje in raziskovanje (UNITAR), naj izračuna letne količine t. i. nevidnih e-odpadkov. Rezultati?

Ena igrača za vsakega od nas

Vsako leto zavržemo 3.2 milijard kg e-igrač, ki predstavljajo kar 35 % vseh nevidnih e-odpadkov. To so e-avtomobilčki, e-vlaki, glasbene igrače, govoreče lutke, brezpilotna letala ipd. Za lažjo predstavo: skupaj se letno zavrže približno 7,3 milijarde kosov e-igrač, v povprečju približno ena e-igrača na vsakega moškega, žensko in otroka na svetu.

Vsako leto zavržemo 844 milijonov e-cigaret, kar tehta toliko kot 6 Eifflovih stolpov.

Lani je bilo zavrženih 950 milijonov kg kablov, to je toliko kablov, da lahko z njimi 107-krat obkrožimo Zemljo.

Vrednost e-odpadkov

Številne od teh naprav, kot so e-cigarete, ki postajajo vse bolj priljubljene v nekaterih družbah, vsebujejo litij, zaradi česar je njihovo baterijo mogoče ponovno napolniti, a predstavljajo tudi resno nevarnost za požar, ko napravo zavržete v mešane odpadke ali na druga neprimerna mesta. Poleg tega Evropska komisija meni, da je litij »strateška surovina«, ki je ključnega pomena za evropsko gospodarstvo in prehod na zeleno energijo, vendar so oskrbe zaradi slabega recikliranja ogrožene.

Po drugi strani vsebujejo kabli dragocen baker, ki ga je enostavno reciklirati, povpraševanje po bakru pa se bo do leta 2030 samo v Evropi povečalo za 6-krat, da bi zadovoljili potrebe strateških sektorjev, kot so obnovljivi viri energije, električna mobilnost, industrija, komunikacije, letalstvo in obramba.

Vrednost surovin v svetovnih e-odpadkih, ustvarjenih v letu 2019, je bila ocenjena na 57 milijard ameriških dolarjev, večina tega se pripisuje komponentam železa, bakra in zlata. Od celotnega zneska je 1/6 oz. 9,5 milijarde dolarjev materialne vrednosti vsako leto v kategoriji nevidnih e-odpadkov.

E-odpadki so najhitreje rastoči tok odpadkov na svetu

Po podatkih Združenih narodov bo leta 2023 po vsem svetu proizvedenih 8 kg e-odpadkov na osebo. Samo 17,4 odstotka teh odpadkov, ki vsebujejo škodljive snovi in dragocene materiale, bo po vsem svetu zabeleženih kot ustrezno zbranih, obdelanih in recikliranih. Preostalih deset milijonov ton bo odloženih na odlagališčih, kopičenih v gospodinjstvih, zažganih, neustrezno obdelanih ali pa se jih bo nezakonito prodalo.

Celo v Evropi, ki je vodilna v svetu pri recikliranju e-odpadkov, je le 55 % e-odpadkov uradno prijavljenih kot pravilno zbranih in recikliranih, pomanjkanje ozaveščenosti javnosti pa je eden od dejavnikov, ki državam preprečujejo razvoj krožnega gospodarstva za elektronsko opremo.

Ponovno uporabimo

Družba ZEOS skrbi, da ponovna uporaba izdelkov čim bolj živi, gre torej za še delujoče aparate. To pa zajema:

  • zbiranje in prevzemanje še delujočih aparatov od posameznikov in organizacij,
  • pripravo aparatov na ponovno uporabo – s pomočjo posebnih navodil,
  • predajo pripravljenih aparatov v ponovno uporabo – preko različnih kanalov (v Velenju Center za ponovno uporabo, Zbirni center Velenje),
  • promocijo drugih lokacij za zbiranje in prevzemanje še delujočih aparatov,
  • ozaveščanje o pomembnosti ponovne uporabe aparatov (in drugih izdelkov) – po različnih lastnih in drugih kanalih ter aktivnostih.

Več v novi številki Našega časa.