Univerze in študentske organizacije so jim pripravile toplo dobrodošlico, ob tem pa jih čaka tudi kar nekaj novosti. Za tiste, ki so že del sistema študentske prehrane, se bo postopek prijave v prihodnjem študijskem letu nekoliko poenostavil. Nič več ne bo osebnih obiskov na točkah subvencionirane študentske prehrane, saj bo pravico do subvencij mogoče podaljšati kar v aplikaciji ali na njihovi spletni strani. Poleg tega se obetajo spremembe v zakonodaji glede štipendij. Novi predlogi bi študentom omogočili hkratno prejemanje državne in Zoisove štipendije. Preverili smo, kako so pričeli novo študijsko leto na fakultetah v Šaleški dolini.
Fakulteta za varstvo okolja Velenje – Prihodnost je v varstvu okolja
Direktor Fakultete za varstvo okolja, doc. dr. Gašper Gantar, je izpostavil, da se področje varstva okolja sooča z velikimi izzivi, a hkrati ponuja odlične možnosti za zaposlitev. Po njegovih besedah je zaposljivost diplomantov zelo visoka. »Od lanske generacije se jih je kar osemdeset odstotkov zaposlilo v šestih mesecih po diplomi, deset odstotkov se jih je vpisalo na drugo stopnjo, deset odstotkov pa jih v šestih mesecih ni našlo ustrezne zaposlitve,« pojasni direktor, prepričan, da se za diplomante zaposlitvene priložnosti ponujajo v različnih podjetjih, ki se ukvarjajo z varstvom in čiščenjem okolja in z ravnanjem z odpadki, ter v podjetjih, v katerih pripravljajo dokumentacijo za posege v okolje.
Na prvo stopnjo se bo vpisalo petindvajset študentov, na magistrsko stopnjo pa deset. Skupaj bo fakulteta v novem študijskem letu gostila približno osemdeset študentov. »Zanimivo je, da večina študentov ne prihaja iz Šaleške regije. Iz Velenja jih je le devet, iz Šoštanja pa trije odstotki študentov. Ostali prihajajo iz različnih delov Slovenije,« je dodal doc. dr. Gantar. Novopečenim študentom je zaželel uspešno študijsko pot, saj verjame, da bodo v prihodnosti imeli velik vpliv na skupnost.
Fakulteta za energetiko – Šestnajst let povezanosti z lokalnim okoljem
Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru je v šestnajstih letih svojega delovanja postala nepogrešljiv del Šaleške regije in Velenja. Red. prof. dr. Sebastijan Seme, dekan fakultete, je v pogovoru delil svoj pogled na vlogo in pomen fakultete za lokalno skupnost in širše.
»Glede količine znanja, ki ga študentje pridobijo, je zaposljivost pravi kazalnik. 98 odstotkov naših diplomantov je zaposljivih. V kratkem časovnem obdobju je samo eden izmed petsto diplomantov ostal brez zaposlitve, kar je za fakulteto dober znak,« poudarja dr. Seme.
Študentje prihajajo ne le iz Šaleške doline, ampak tudi iz drugih slovenskih regij (štajerske, prekmurske, podravske regije) in držav bivše Jugoslavije. Kar zadeva strukturo po spolu, pa je dr. Seme poudaril, da kljub temu, da je energetika nekoč veljala za moški poklic, danes na fakulteti študira vedno več študentk.
Višja strokovna šola Šolskega centra Velenje
Število vpisov v prve letnike je pri večini programov malenkost višje kot lani. Ravnatelj Višje strokovne šole Šolskega centra Velenje, Uroš Sonjak, razlaga, da je zaposljivost njihovih študentov v današnjem času posebnega pomena. »Včasih se zdi, kot da se hecamo, ko govorimo o zaposljivosti. Namesto težav z iskanjem zaposlitve za naše študente se soočamo z obratno situacijo. Pogosto podjetja zaposlijo naše študente, še preden ti zaključijo študij. Občutek imamo, kot da bi prodajali pol pečene žemljice.« Sonjak poudarja, da je povpraševanje po diplomantih njihove šole izjemno veliko, še posebej na področjih elektrotehnike, mehatronike, gostinstva in turizma. Tudi informatika je ves čas zelo zaželena. »Naši študentje dejansko ne iščejo dela, ampak delo išče njih,« zaključuje ravnatelj.
Več v aktualni številki Našega časa.
