Skozi zgodovino človeštva sta omogočala in še omogočata življenje vsemu živemu na planetu. Hkrati pa sta življenja tudi ogrožala in uničevala – povsod po svetu in tudi pri nas. Lansko poletje so se gasilci borili z ognjem na Krasu, letos je skoraj cela Slovenija pod vodo.
Vsake toliko nam voda in ogenj pokažeta, kako krhko je naše življenje. Človek raste, se izobražuje, ustvarja, gradi in spravlja skupaj imetje … Potem pa je lahko dobesedno v nekaj minutah brez vsega. Hudo je, ko ogenj pogoltne hišo, ko hišo s plazom odplakne voda, ko odnese polja in gozdove, podre mostove, zasuje ceste in človeka odreže od drugih ljudi.
»Katastrofa!« »Ne da se opisati z besedami!« »Kaj takega še nisem doživela.« »Grozljivo!« S takšnimi besedami so na kratko opisovali stanje v svojih občinah župani in županje na našem koncu. Mnogi s tresočim glasom in solzami v očeh. Kajti takšna nesreča, ki nad ljudi pridrvi v nekaj minutah, človeka resnično čustveno prizadene. Od začudenja, kako je to mogoče, do vprašanj kaj zdaj, kaj najprej postoriti, kako pomagati, kako naprej …
Izguba vsega, kar smo v življenju spravili skupaj, predvsem pa izguba lastnega doma, varnosti, je težka in nas prizadene, a največja izguba je izguba življenja. Ljudje v stiskah, ko rešujejo sebe, vedno poskrbijo tudi za živali. Kmetje na Krasu so, ko se je ogenj bližal hišam, trepetali za živino in jo umikali na varno. Ko nemočni ljudje brodijo po visoki vodi proti kopnemu, navadno nimajo ob sebi nič drugega kot v naročju svojega psa, mačko …
In kot vedno, ko človek izgubi veliko svojega imetja ali celo vse, se lahko zanese le na ljudi, na sočloveka. Najprej svoje domače, sosede, prijatelje, vedno pa tudi na povsem neznane ljudi. In če kje na svetu, potem v Sloveniji to vedno znova dokazujemo. Pomagamo ljudem v stiski na drugem koncu sveta, pomagamo sokrajanom, obiskovalcem, turistom, komurkoli.
Tudi v tej grozni naravni nesreči, ki se je v začetku avgusta zgrnila nad večino Slovenije in ko so bili prizadeti mnogi kraji in mnogo ljudi, se je še vedno našlo veliko tistih, ki so zmogli, hoteli, želeli pomagati tistim, ki so bili prizadeti še bolj.
Eno veliko srce za vse in en velik poklon vsem, ki ste pomagali in boste to počeli še v prihodnje. Hvala.
DJ