Člani društva General Maister Velenje so se včeraj, 31. julija, poklonili spominu na Gustava Šiliha, ki se je na ta dan rodil pred 130 leti (1893 – 1961). Društvo je pripravilo dogodek ob spominski plošči Gustava Šiliha, ki je vdelana v tlak pri Vili Bianci, ob robu krožišča pod Velenjskim gradom, na mestu, kjer je nekoč stala Šilihova rojstna hiša.
Gustav Šilih je bil eden najbolj priznanih pedagogov prve polovice 20. stoletja, avtor prvih učbenikov, didaktičnih in pedagoških priročnikov, pa tudi znan slovenski pisatelj. »Znan je predvsem po delih Beli dvor in Nekoč je bilo jezero, ki opisuje prav pokrajino in dogodke Šaleške doline. Takrat Velenja kot modernega središča še ni bilo, a tudi ti knjigi kažeta, da ima Velenje svojo zgodovino,« spomni Martinšek.
O Gustavu Šilihu in nasploh Šilihovi družini je na slovesnosti govorila Mojca Ževart, katere starša sta bila prijatelja in soseda s Šilihovo družino v Podkraju pri Velenju.
Orisala je Šilihovo življenjsko zgodbo, posebej pa poudarila njegov prispevek k razvoju pedagoške stroke: »Bil je velik strokovnjak na področju pedagogike, didaktike in mladinske psihologije. Nadvse dobro se je zavedal, kako pomembno je za našo prihodnost, kako vzgajamo otroke. Pri tem se je posebej posvetil temu, kako primerno usposobiti tako učitelje, vzgojitelje in tudi starše, da bodo kos tej zahtevni nalogi. Med drugim je s tem namenom ustanovil prvo vzgojno posvetovalnico v Mariboru, ki je bila prva na jugoslovanskih tleh. Vanjo so lahko po nasvet in pomoč prišli starši, učitelji in vsi, ki so delali z mladimi. Njegov pogled na šolstvo, ki naj ne bo le izobraževanje, ampak tudi ali celo predvsem vzgoja, bi nam tudi danes, ko se srečujemo z zahtevnimi vprašanji vzgoje, s pomanjkanjem prisotnosti strokovnih prijemov in premalo sodelovanja med učitelji in starši, prišel še kako prav,« je ocenila Mojca Ževart.
Domoljub in izjemen učitelj
Dogodka se je udeležila tudi mag. Lučka Lazarev Šerbec, predsednica Zveze društev general Maister iz Maribora, ki je predstavila povezavo Šiliha in Maribora, kjer je deloval, in njegovo strokovno pedagoško delo. Kot je povedala, je Šilihova družina pustila v Mariboru dobre sledi, predvsem pedagoškega pristopa, kako delati z učenci s posebnimi potrebami.
»Zato nosi mariborska šola s prilagojenim programom ime Gustava Šiliha. V vsakdanjem življenju smo vsi različni in vsak rabi svoj pristop. Tako se tudi skozi to izkušnjo vsi učimo. To je bil velik Šilihov prispevek ne le v slovenskem, ampak tudi v evropskem merilu. Bil je tudi velik domoljub – tako kot dr. Karel Verstovšek in Rudolf Maister. Vsi moramo biti domoljubi, ohranjati slovenski jezik, biti ponosni, da smo Slovenci in ponosni na svoje velike prednike. Brez njih Slovenija ne bi bila takšna, kot je. Tudi osvoboditelji leta 1991 so šli le po poti Rudolfa Maistra,« je dejala.
