Lan okušamo, spoznavamo, na ogled so tudi različni laneni izdelki,« je povedala kustosinja Muzeja Velenje Špela Regulj. Člani društev, ki sodelujejo pri dejavnostih domačije, so 2. julija predstavili to nekoč nepogrešljivo in danes ponovno popularno rastlino, ki je uporabna na številnih področjih. Pripravili so domače dobrote iz lanu, med drugim kruh iz lanenih semen iz samo treh sestavin, mlajši obiskovalci so si lahko izdelali lanene zapestnice, iz Muzeja Velenje so prinesli statve, s katerimi tkemo laneno tkanino, predstavniki KS Bevče so poskrbeli za glasbo in smeh.

Jožica Grobelnik in Hajda Podgoršek sta predstavili vezenje na lan: »Vezemo vzorce na lan, vsak teden se srečujemo na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Vzorce iščemo v slovenski kulturni dediščini in različnih revijah o vezenju, vezenje vzorca na en prt pa zaradi detajlov vzame tudi nekaj ur. Imamo vzorce po narisku ali po štetih  nitih, vezemo pa na grobo ali fino laneno tkanino.«

Svoje izdelke je prestavila tudi Ekološka kmetija Škorjanc, izdelujejo tudi laneno olje. »Lan pridelujemo ekološko, ker kolobarimo, ga nimamo vsako leto. Pridelujemo laneno olje, ki ga stiskamo sproti, da je sveže. Laneno olje je odličen vir omega 3 maščobnih kislin, ki so izredno pomembne za optimalno delovanje našega telesa,« je povedal Tomaž Škorjanc.

»Najstarejše sledi lana so našli v Gruziji, datirajo 36.000 let nazaj. Lan se je včasih uporabljal za oblačila, tkanina iz lanu ima izjemno sposobnost hlajenja in gretja.« Danes lan počasi spet postaja popularen, Tomaž Škorjanc pa je še povedal, da za pridelavo lanene tkanine porabimo precej manj vode, kot za predelavo bombaža.