Dogodek je pripravilo Kulturno izobraževalno društvo Comadres in ga naslovilo Homage velikanom: Civilna družba za naravo in razvoj.

Kot je dejala voditeljica okrogle mize Tina Felicijan, so se z njo odzvali na aktualno dogajanje, povezano z odzivi krajanov Stare vasi in strokovnih služb na dokumentacijo in postopke za spremembe in dopolnitve ureditvenega načrta začasne deponije komunalnih odpadkov.

Na okrogli mizi so sodelovali: župan MO Velenje Peter Dermol, vodja urada za urejanje prostora MOV mag. Branka Gradišnik, mednarodni strokovnjak za zavarovana območja Andrej Sovinc, krajinska arhitektka in aktivistka Darja Matjašec, vodja Krajevne enote Šoštanj Zavoda za gozdove Slovenije Aleš Ocvirk in članica Društva Eko Anhovo in dolina Soče ter svetnica Občine Kanal ob Soči Mateja Sattler. Svoj (tudi strokovni) pogled na aktualno dogajanje pa sta dodali še članica Prve razvojne iniciative Stara vas arhitektka Aleksandra Dolenec Gojević in članica Šaleškega EKO gibanja krajinska arhitektka Kaja Flis.

Strokovnjaki so predstavili svoje videnje načrtov ureditve in širitve zbirnega centra Velenje, ob tem pa opozarjali še na spremembo krajine v Velenju zaradi umestitve trase tretje razvojne osi ter podnebnih sprememb, ki z neugodnimi vremenskimi pojavi močno vplivajo na življenje ljudi v mestih. Aleš Ocvirk je bil konkreten s številkami. Ena petina doline je pod vodo. Zahodni del Šaleške doline je v 70 odstotkih še pokrit z gozdom, Velenje pod 50 odstotkov. V 15 letih je bilo zaradi rudarjenja odstranjenih 76 ha gozda, to je 140 nogometnih igrišč. Gradnja tretje razvojne osi bo vzela še od 30 do 35 ha gozda. »Gozd je močno na udaru pri vseh infrastrukturnih objektih,« je dejal.

»Danes je vrednost zelenega izenačena z vrednostjo asfalta in betona,« je dejal Andrej Sovinc in v luči tega navedel evropska dokumenta, ki »silita«, da z okoljem delamo mnogo bolj pazljivo, kot smo nekoč. To sta Evropska strategija o varstvu biotske raznovrstnosti in Direktiva o obnovi ekološko degradiranih območij, ki daje dobre utemeljitve prav velenjski občini, ko se bo soočala z investitorji, ki imajo »preživele poglede na ravnanje z okoljem«. Njegova ideja prostora, o katerem je v tem primeru ves čas govora, je naravni park.

Kaja Flis je poudarila, da je v zadnjem času v MO Velenje precej projektov takšnih, kjer je veliko pozidanega, malo pa zelenega, in tudi načrti za nove stanovanjske soseske gredo v tej smeri. »Utrjene površine in stavbe nas ne hladijo, ne bo prostora za ponikanje vode, pridelavo hrane, površin za rekreacijo, sproščanje in igro. Vse to ni nadomestilo za travnik z drevesi ali gozd,« je dejala. Povedala je še, da se prepogosto zdi, da je vključevanje javnosti v razvoj mesta ovira in je predstavljeno kot vzrok, da se projekti ne realizirajo. »Gre pa za projekte in okolje, s katerimi in v katerem bodo ljudje živeli.«

»Slovenija ima veliko težav s prostorskim načrtovanjem in z urbanizmom. Postalo je razvrednotena, zbirokratizirana in kapitalu podrejena dejavnost. Tako se tudi nekdanja idilična podoba Velenja kot zelene oaze, mesta v parku, razblinja,« je poudarila Darja Matjašec. Kot primer, kaj delajo napredni župani evropskih mest, je navedla, da se intenzivno pripravljajo na podnebne spremembe, ekstremno povečujejo količino zelenih površin in upravljajo z meteorno vodo. »Doživljamo vedno daljša sušna obdobja, vedno hujša poletja, redkejše padavine, a ko so, so izredno močne. Tudi zato Ljubljano v zadnjih letih redno poplavlja meteorna voda. Rešitev je narava, in to je najcenejša rešitev za mesto, ki deluje proti negativnim vplivom podnebnih sprememb,« je dejala.

Največ nezadovoljstva z lokalno politiko, načrti in upravljanjem prostora je tako letelo na občinsko upravo. Branka Gradišnik je pojasnila, da vsi postopki umeščanja v prostor potekajo v skladu z evropsko, slovensko in lokalno zakonodajo, in te postopke tudi razložila.

Župan Peter Dermol pa je dejal, da – če že ni razumljen kot napreden župan – ne razume, kako je lahko velenjska občina dobila zeleni list Evropske unije in je uvrščena med 100 podnebno nevtralnih mest, izbrana med 1.000 evropskimi mesti. Poudaril je, da je bilo o prihodnjem razvoju občine v zadnjih letih veliko javnih razprav, forumov, konferenc in vsak prebivalec bi se lahko vprašal, zakaj ga ni bilo na teh razpravah oziroma ni aktivno sodeloval.

Glede konkretnega projekta širitve zbirnega centra je dejal, da na območju nekdanjega glinokopa v Stari vasi ne gre za širitev deponije, da želijo urediti sodoben zbirni center, da do prestavila Dinosa ne bo prišlo, če se krajani KS Stara vas s tem ne bodo strinjali in da bodo ohranili gozd s posebnim pomenom.

»Dajmo se pogovarjati in slišati,« je dejal in še, da je vedno pripravljen na pogovor z občani, moti pa ga, da je Civilna iniciativa Stara vas razpravo najprej začela na družabnih omrežjih. Okroglo mizo je vzel kot pozitiven dogodek, na katerem je slišal mnenja drugače mislečih. Uporabil jih bo lahko kot pomoč pri njegovih odločitvah.

O izjavi lastnika zemljišča Tomaža Ročnika, da svojega načrta ne bo spreminjal, pa je na vprašanje Našega časa župan odgovoril, da so postopki še vedno v začetni fazi. »Nikoli v tej fazi nismo razpravljali medijsko, javno, pa je bilo takšnih postopkov na desetine. Počakajmo na predlog Tomaža Ročnika. Ko ga bomo dobili, ga bomo preučili, lahko tudi skupaj s civilno iniciativo, se do predloga opredelili na strokovnih podlagah in takšen dokument dali v javno razpravo – kot vedno.«

Gregor Gojević je bil po koncu okrogle mize zadovoljen z izjemno strokovnimi gosti in vsebinskimi razpravami, ne pa tudi z rezultatom. »Še vedno smo na istem, kot smo bili pred nekaj tedni, z izjavami in obljubami o novih izhodiščih k novemu projektu. Novih izhodišč nismo slišali, sklep MO Velenje ni preklican. Izhodišča, mnenja in predlogi strokovnjakov na okrogli mizi so bila takšni, da bi jih jaz v vlogi odločevalca podprl in vzel za svoje projekte. Ker sem po naravi optimist, pričakujem, da se bodo stvari obrnile v pravo, zeleno smer.«