Za preživetje je treba znati tudi čarati

Letna inflacija je v Sloveniji velika, nanjo pa – pravijo analitiki – najbolj vpliva za 14,7 odstotka dražja hrana.

Ob nakupih v trgovinah mnogi potrošniki za to krivijo kmete, ti kažejo s prstom na zadnji člen v verigi – na trgovce.

 Luka Kladnik, mladi prevzemnik na kmetiji v Skornem v Občini Šmartno ob Paki, ki se je pred dobrimi petimi leti lotil velike investicije v ureditev hleva za prosto rejo živali, ob tem pravi: »Čeprav smo solastniki mlekarne, nimamo proizvajalci mleka nobene besede pri višini odkupne cene. Prav tako mi ne določamo cen mlečnih izdelkov v trgovini. Te rastejo, mi pa od kolača dobimo najmanj. Januarja letos nam je mlekarna za liter mleka s 4,4 odstotka mlečne maščobe in 3,4 odstotka beljakovin plačala 58 centov, prejšnji mesec 48 centov, kar pomeni, da smo na naši kmetiji, kjer na leto oddamo 180 tisoč litrov mleka, doslej pridelali za 3.000 do 4.000 evrov izgube.

Najbrž ni zanemarljiv niti podatek, da nam plača mleko samo do 4,4 odstotka mlečne maščobe, čeprav ta presega to mejo, tako da vse, kar je nad omenjeno vsebnostjo, podarimo. Zaradi inflacije smo »tepeni« še bolj kot drugi, saj se cene strojev, gradbenega materiala in drugega blaga dvigujejo. To pa precej vpliva na razvoj kmetij. Res so se pocenila tekoča goriva, dizelska goriva in bencin, a se to na cenah ostalega blaga ne pozna. Znova nazadujemo.«

Trenutno še držijo glavo nad vodo in računica ne kaže na rdeče številke, so jim pa zelo blizu. Le še 4 cente nižja odkupna cena za liter mleka, pa bodo na ničli, torej brez zaslužka. »Če delaš z izgubo, nima smisla. Ne preseneča, da je že kar nekaj kmetov v zadnjem času klonilo pod finančno nevzdržnostjo in opustilo kmetovanje.«

Poleg vse nižjih odkupnih cen mleka, čemur še ni videti konca, je pri Kladnikovih nižji v zadnjem času še eden od pomembnih virov. Kmetija sodi v skupino z omejenimi dejavniki kmetovanja, a ker kmetujejo malo pod 400 metri nadmorske višine, so z zadnjimi spremembam izgubili veliko točk in s tem je tudi višina subvencije nižja.

Kladnikovi imajo v hlevu 27 krav, obdelujejo 20 hektarjev zemlje, od tega imajo lastnih površin le 6 hektarjev, vse ostalo imajo v najemu. Namerava Lukova mlada družina vztrajati pri proizvodnji mleka ali razmišlja o preusmeritvi dejavnosti? »Vlaganja v zagotavljanje boljših življenjskih razmer za živali in s tem sodobnejšo proizvodnjo mleka so bila v zadnjih letih prevelika, da bi zdaj dejavnost preusmerili. Načrtovali smo nakup nekaterih strojev, s katerimi bi si olajšali delo na kmetiji in še nekatere gradbene posege, a si tega za zdaj ne moremo privoščiti.«

Na vprašanje, ali vidi prihodnost mlade družine na kmetiji, pa odgovarja: »Seveda jo vidim. Opravljam lep poklic, ki me veseli. Je pa res, da moraš za preživetje znati vse bolj tudi čarati. Vajeni smo vzponov in padcev. Treba bo zdržati.«