V Evropi so jih gojili od sredine 16. stoletja, na večjih površinah pa od 18. stoletja. Kakor pravi etnolog dr. Janez Bogataj, so se v slovenski prehrani šparglji uveljavili razmeroma pozno, a zanimivo je, da jih je Valentin Vodnik, avtor Kuharskih bukev (1799), prve kuharske knjige v slovenskem jeziku, že omenjal v dveh receptih. »Eden govori o vlaganju špargljev, torej o konzerviranju v slano vodo, drugi pa o pripravi z jajci, kar dokazuje, da Slovenci takšnih jedi še niso bili vajeni.«
Divji ali gojeni?
V osnovi poznamo divje in gojene šparglje, pri čemer divji tako po okusu kot tudi po sestavinah močno presegajo gojene. Gojeni šparglji pa se delijo na bele, zelene in tudi vijoličaste; beli so navadno manj grenki in bolj blagega okusa, saj se pridobivajo tako, da se jih zasipa s prstjo, poganjki pa zaradi pomanjkanja svetlobe ostanejo beli.
Nizkokalorična hrana, bogata z vitamini in minerali
Vsebujejo vitamine A, C, E in K ter vitamine skupine B, kot so tiamin, riboflavin, niacin in folna kislina. Prav tako so vir mineralov, kot so kalij, fosfor, kalcij in magnezij. Vsebujejo vlaknine, ki spodbujajo prebavo in pomagajo pri ohranjanju zdravega črevesja. Prav tako lahko delujejo kot naravno odvajalo in pomagajo pri lajšanju zaprtja.
Za zdravo srce
Šparglji so nizki v nasičenih maščobah in holesterolu ter vsebujejo fitosterole, ki lahko zmanjšajo raven holesterola v krvi. Poleg tega vsebujejo kalij, ki je ključen za uravnavanje krvnega tlaka. Imajo številne diuretične lastnosti, ki lahko pomagajo pri izločanju odvečne vode in toksinov iz telesa. Zaradi nizke vsebnosti kalorij in visoke vsebnosti vlaknin šparglji lahko pomagajo pri nadzoru telesne teže. Prav tako vsebujejo inulin, vrsto prebiotika, ki spodbuja zdravo črevesno floro in občutek sitosti. Vsebujejo vitamin K, ki je pomemben za zdrave kosti in strjevanje krvi. Prav tako vsebujejo kalcij in fosfor, ki sta ključna minerala za zdrave kosti. So tudi nizko glikemično živilo, kar pomeni, da imajo malo vpliva na raven sladkorja v krvi.
Izboljšujejo moško spolno moč
Šparglji so cenjena rastlina že več tisoč let. Sprva so jih uporabljali zgolj kot zdravilo, že v času starih Rimljanov pa se jih je prijel sloves afrodiziaka oziroma čudežnega živila, ki izboljšuje moško spolno moč. Takrat se je tudi začela njihova uporaba v kulinariki. Menda so si veliki francoski ljubimci večer pred poroko privoščili tudi do tri obroke te čudežne rastline, Rimljani pa so sok špargljev mešali v ljubezenske napoje in verjeli, da kdor poje več špargljev, ima več ljubimcev.
Izjemno zaželeni v kulinariki
Šparglje je najbolje pripravljati sveže, nato zamrznjene in šele nato konzervirane. Na začetku priprave jim moramo odrezati ali odlomiti oleseneli del, gojene šparglje pa moramo tudi olupiti, saj imajo debelo lupino (bele olupimo do vršička, zelene pa olupimo samo spodaj). Olupimo jih šele tik pred kuhanjem, saj se zelo hitro izsušijo. Sveži šparglji so nedvomno najboljši, ko jih zgolj na hitro pokuhamo ali popražimo, saj tako ohranimo njihovo barvo, obliko in okus.