Le redki se lahko uprejo sočnim, rdečim in slastnim jagodam z domačega vrta. So spomladansko sadje, v katerem nekateri že veselo uživajo. A ne pozabimo, da niso zgolj okusne, temveč tudi izjemno zdrave, zato del svojega vrta namenite tem čudovitim rdečim plodovom.
Posadite jih doma
Že res, da lahko jagode kupujemo vse leto, a roko na srce, najboljše so tiste, ki v pravem letnem času zrastejo na domačem vrtu. Moramo jih le natrgati, oprati in že se znajdejo v naših ustih. Te se ne morejo kosati z jagodami iz trgovine. Domače jagode so boljše tudi zato, ker jih nismo »obvarovali« s pesticidi. Trgovinske so jih pogosto polne, saj jim omogočajo dobro rast in obstojnost.
Jagode ne sadimo na mesto, kjer so lani rastle paprike
Sadike je najbolje posaditi na vrtu, v rahlo dvignjeno gredo z zemljo, v kateri vsaj tri leta prej niso rasle razhudovke. Mednje spadajo paprike, paradižniki in jajčevci. Zaradi talnih bolezni se je smiselno izogibati tudi področju, kjer so rasle kumare, krompir ali detelja. Ko določimo mesto, je čas za sajenje. Najbolj jim prija pognojena in prebrazdana zemlja.
Jagode najpogosteje sadimo s pomočjo črne sadilne folije. Ta jim zagotavlja zadostne količine vlage, obenem pa pridelke varuje pred umazanijo in blatom ob nalivih. Naredite grebene, na katere položite črno folijo, ter v razmaku 30 centimetrov luknje za sadike. Pri tem pazite, da so korenine obrnjene navzdol in iz zemlje gleda le zgornja tretjina koreninskega vratu. V času cvetenja in dozorevanja jagode zalivajte. Pazite tudi, da jih ne bo pozeblo, sadike pa zamenjajte približno na tri leta oziroma jih dognojujte ali pustite, da iz bičev, ki jih jagode razvijejo po zorenju, nastanejo nove sadike.
Pri tem sta na voljo dve sorti – jagode, ki zorijo le enkrat v letu, in jagode, ki zorijo večkrat. Prva sorta ponudi okusnejše in običajno večje sadeže, medtem ko jih druga ponudi bistveno več, v njih pa lahko uživate vse leto.
Pomagajo pri izgorevanju odvečnih maščob
Jagode niso samo lepe in dobre, temveč izjemno zdrave. Vsebujejo antocianine, to so naravno vodotopna barvila, ki nam pomagajo pri izgorevanju odvečnih maščob, saj jih organizem porabi kot gorivo, zato so več kot odlične, ko želimo izgubiti nekaj odvečnih kilogramov. Strokovnjaki so potrdili tudi, da antocianini pozitivno vplivajo na kratkotrajni spomin. Vsebujejo tudi protivnetne snovi in blažijo bolečino. Prav tako zmanjšujejo vnetja. Za vidnejše rezultate se priporoča, da uživate jagode vsaj trikrat na dan. V njih so tudi flavonoidi, ki se dokazano borijo proti rakavim celicam in preprečujejo, da bi se množile. Poleg tega so dober vir fenolne kisline, to je antialergena snov, torej pomagajo pri zmanjševanju biokemičnih procesov, ki so povezani z alergijskimi reakcijami.
Kljub temu da pomagajo pri številnih alergijah, pa ne pozabimo omeniti, da so nekateri na jagode alergični. Poleg vsega vsebujejo vitamin K, ki je zaslužen za pravilno strjevanje krvi in trdost kosti, mangan, ki skrbi za strukturo kosti, kolagen, pa tudi folno kislino. V jagodah so tudi kalij, riboflavin, vitamin B5 in B6, baker, magnezij in maščobne kisline omega 3. Vsebujejo ogromno vlaknin in ugodno delujejo na mišice, proti arteriosklerozi ter pospešujejo odvajanje seča.
Hitro pokvarljive
Jagode spadajo med sadje, ki nam zagotavlja raznoliko uporabo, saj jih lahko uporabljamo pri pripravi marmelad, sokov, smutijev, pit, omak, hladnih juh, solat in še bi lahko naštevali. Njihov sladko kisel okus z omamno aromo je primeren v skoraj vseh jedeh in le težko zgrešimo, če jih postrežemo. A žal imajo tudi jagode slabost, so namreč hitro pokvarljive, ne glede na to, kako jih shranite. V sezoni jagod to sicer ni težava, saj bodo zdržale dlje, če jih pustimo na grmičkih, kot če jih naberemo. Obstaja tudi možnost, da jih zamrznemo. A z zamrznitvijo izgubijo nekaj okusa in arome, ki je tako omamna. Zato med vsemi sveže natrganimi jagodami najprej porabite temnordeče in odstranite morebitne sledi plesni. Medtem ko bele pustite še nekaj dni, da popolnoma dozorijo.
