Ena najstarejših človekovih iznajdb

Uporabljali so ga torej že naši davni predniki. V takratnih časih je pomenil preživetje, saj so se greli pozimi in z njegovo pomočjo tudi kuhali.

Kako pa so ga odkrili? Obstaja sicer več teorij, a dve najbolj razširjeni pravita, da je udarila strela v gozd, se je vžgal in dobili so ogenj. Če je bilo tako, naj bi ta ogenj celo stražili, saj ga še niso znali prižigati. Druga teorija pa govori, da so oblikovali orožje in naredili iskre, ki so prižgale dračje. Kaj menite, katera je bolj verjetna?

Hranjenje ognja je bila dolgo časa ena najpomembnejših funkcij človeškega prebivališča, v mnogih družbah je to bila funkcija samskih žensk, ki so tako skrbele za celo širšo družbo.

Skoraj dva milijona let že kuhamo z njegovo pomočjo

Sposobnost nadzorovanja ognja je bila dramatična sprememba v navadah zgodnjega človeka. Ustvarjanje ognja za pridobivanje toplote in svetlobe je omogočila ljudem kuhanje hrane, povečanje raznovrstnosti in dostopnosti hranilnih sestavin. Toplotna energija prav tako pomaga ljudem ohraniti toploto v hladnem vremenu in jim omogoča, da živijo v hladnejših podnebjih. Dokazila o kuhani hrani so našli izpred 1,9 milijona let, čeprav verjetno ogenj ni bil uporabljen na nadzorovan način do pred 400.000 leti. Dokazila postanejo zelo razširjena za čas pred približno 50-100.000 leti, kar kaže na redno uporabo iz tega časa.

Element z najvišjo vibracijo

Zdravilne lastnosti ognja so poznale vse stare civilizacije. Je element z najvišjo vibracijo in edini med elementi, ki ima moč preobražanja. Vsi ostali imajo zgolj moč čiščenja. Zato simbolno predstavlja ustvarjalno spremembo, preporod, notranjo svobodo. Predstavlja silovitost, svetlobo in suhost. Energija ognjenega elementa je zelo aktivna in razširjena v vse smeri in raste, podobno kot energija drevesa, vendar v več različnih smeri. Če ste se kdaj zazrli v plamen, ste lahko prepoznali to kakovost. Je zelo razburljiva energija, ki se nenehno premika.

Ognjeni oven, lev in strelec

Tako kot ogenj so tudi njegovi predstavniki energični in strastni ljudje, ki so sposobni navdihovati in voditi druge. Morajo pa se naučiti biti manj obsojajoči. Element ognja se pri predstavnikih ovna izraža kot gorenje, v levu kot svetenje, v strelcu pa kot razsvetljevanje.

Ogenj v svojih predstavnikih kaže na sposobnost, da se znajo hitro in pravilno pokazati okolici. Nikoli se ne bojijo prevzemati pobude in tvegati. Brez pustolovščin in avantur si ljudje ognja ne predstavljajo svojega življenja.

Njihov življenjski moto je: Bolje je, da nekaj narediš in potem obžaluješ, kot da nečesa ne narediš in potem obžaluješ. Ne znajo biti dolgo slabe volje, neuspehi jih samo dodatno spodbudijo, da se lotijo novih projektov. Pri delu so pogosto na vodilnih položajih, kjer na kolektiv širijo svojo neusahljivo energijo in optimizem.

Zakaj prižigamo kresove?

Osnovno poreklo kresov sega v poganske čase. Ljudje so jih prižigali, da bi pomagali soncu sijati z vso njegovo močjo. Konec aprila je čas med spomladanskim enakonočjem in poletnim sončnim obratom, ko je dan najkrajši. S pomladnimi ognji naj bi pomagali soncu, da bi se čim prej ogrelo in zasijalo s polno močjo. Stara ljudstva so namreč verjela, da narava za prebujanje iz zimskega spanja potrebuje sonce, katerega lahko predstavlja ogenj.

Signalizacija nevarnosti, obramba pred čarovnicami?

Kurjenje kresov je imelo tudi praktični namen. Ljudje so se z njimi obveščali o bližajoči se nevarnosti. Na Slovenskem se je s prižiganjem kresov na vzpetinah razširil preplah oziroma je bila signalizacija nevarnosti ob turških vpadih.

Včasih so nekateri ljudje verjeli, da se z neba spuščajo čarovnice. Kurjenje kresov naj bi bila dobra obramba pred njimi.

Delavci opozarjajo na svoje pravice

Seveda kresovanja 30. aprila niso namenjena pomoči soncu ali opozarjanju na nevarnost, ampak imajo popolnoma drugačen pomen. Leta 1890 so delavci prevzeli kresove za svoj običaj. S kurjenjem kresov dan pred praznikom dela so delavci opozarjali na svoje pravice, ki nikoli niso bile samoumevne.

Najvišji in največji kres postavili na Norveškem

Leta 2016 so najvišji kres na svetu postavili na Norveškem, visok je bil 47,38 metra. Gradnja iz odsluženih palet je trajala 3 mesece, gorel pa je dva dni. Največji kres pa je bil postavljen na Nizozemskem, kjer jim je uspelo svetovni rekord podreti s strukturo, veliko 8.695 kubičnih metrov.