Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 251.000 prebivalcev Slovenije oz. 8000 več kot leto prej, je sporočil državni statistični urad.

Prag tveganja revščine je za enočlansko gospodinjstvo znašal 827 evrov na mesec oziroma je bil 56 evrov višji kot leto prej. V absolutnem znesku je bilo to najvišje povečanje tega praga po letu 2005, navajajo na uradu. Za štiričlansko družino, ki jo sestavljata dva odrasla in dva otroka, mlajša od 14 let, je prag znašal 1737 evrov, za dvočlansko gospodinjstvo brez otrok pa 1241 evrov na mesec.

Stopnja tveganja socialne izključenosti je bila 13,3-odstotna in se je v primerjavi z letom 2021 zvišala za 0,1 odstotne točke. Tveganju socialne izključenosti je bilo izpostavljenih približno 276.000 prebivalcev oz. 1000 več kot leto prej.

Delež oseb, ki so bile sočasno izpostavljene vsem trem oblikam socialne izključenosti, torej tveganju revščine, tveganju resne materialne in socialne prikrajšanosti in zelo nizki delovni intenzivnosti, je ostal enak. Teh najranljivejših oseb je bilo 0,3 odstotka.

Stopnja dolgotrajnega tveganja revščine je lani znašala 5,4 odstotka in se je v primerjavi z letom prej znižala za 1,4 odstotne točke. Dalj časa, torej vsaj v treh od zadnjih štirih let, je pod pragom tveganja revščine živelo približno 100.000 prebivalcev oz. 23.000 manj kot leto prej.

Stopnja resne materialne in socialne prikrajšanosti je znašala 1,4 odstotka, kar pomeni približno 29.000 ljudi. To je 0,4 odstotne točke manj kot leto prej. Stopnja zelo nizke delovne intenzivnosti v starosti od 0 do 64 let pa je znašala 3,8 odstotka, kar pomeni približno 57.000 ljudi. To je 0,2 odstotne točke več kot leto prej.

Stopnja tveganja revščine pred socialnimi transferji je brez upoštevanja pokojnin znašala 21,2 odstotka, kar je toliko kot leto prej, vključno s pokojninami pa 40 odstotkov, kar je 0,3 odstotne točke manj kot leto prej. (STA)