Ob tem so se štirim dosedanjim ministrstvom spremenila delovna področja, dve vladni službi pa sta prerasli v ministrstvo. Vlado po novem sestavlja 19 ministrstev in en vladni urad. Za naše lokalno okolje v luči prestrukturiranja oziroma izhoda iz premoga sta še posebej pomembni dve ministrstvi, in sicer novoustanovljeno ministrstvo za kohezijo in regionalni razvoj ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo.
Projekti za premogovniški regiji Zasavje in Saša
Aleksander Jevšek, ki je od začetka mandata vlade Roberta Goloba vodil službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, je postal prvi mož ministrstva za kohezijo in regionalni razvoj. Meni, da bo treba v prihodnje posebno pozornost posvetiti manj razvitim regijam, izpostavlja tudi črpanje evropskih sredstev. Kohezijska sredstva so namreč eden od glavnih virov financiranja regionalne politike, obe področji pa zasledujeta iste cilje – zmanjšanje ekonomskih in socialnih razlik med regijami.
Med prednostnimi nalogami na čelu novoustanovljenega ministrstva je izpostavil zaključevanje črpanja sredstev programskega obdobja 2014-2021, pripravo javnih razpisov v okviru načrta za okrevanje in odpornost ter ukrepov iz vladnega programa za obmejna problemska območja, ukvarjali pa se bodo tudi s pripravo projektov za obe premogovniški regiji, Zagorje in Savinjsko-Šaleško dolino. Državna sekretarka v tem ministrtvu je postala Andreja Katič.
Pospešitev zelenega prehoda
Novo ministrstvo za okolje, podnebje in energijo vodi dosedanji minister za infrastrukturo Bojan Kumer. V prvih pol leta delovanja vlade je bil ena od osrednjih figur pri spopadu z energetsko krizo in draginjo, zdaj ga čakajo izzivi za pospešitev zelenega prehoda in zagotavljanje energetske neodvisnosti.
Med drugim je bdel nad zakonskimi ukrepi za zagotovitev varne oskrbe z energenti ter normalnega delovanja slovenskega elektroenergetskega in plinskega sistema v zimski sezoni. Za zdaj sistem deluje normalno. Je pa energetska kriza znova razgalila nekatere nevralgične točke slovenske energetike na čelu s Termoelektrarno Šoštanj in Premogovnikom Velenje.
Prav opuščanje energetske rabe premoga in pospešitev zelenega prehoda ob sočasni krepitvi energetske neodvisnosti in samozadostnosti države bo eden glavnih izzivov za Kumra na novem resorju. V pripravi je sveženj ukrepov za spodbujanje rabe obnovljivih virov energije, med drugim z lažjim umeščanjem tovrstnih energetskih objektov v prostor.
Ministra letos čaka tudi prenova nacionalnega energetskega in podnebnega načrta za doseganje okrepljenih podnebnih ciljev do 2030, pomembno vlogo bo igral tudi pri izvedbi evropsko sofinanciranih naložb v zeleni prehod in energetsko infrastrukturo v okviru načrta za okrevanje in odpornost, obogatenega z načrtom RePowerEU. Takšnih naložb je predvidenih za skoraj 700 milijonov evrov.
