Mladen Stojanović, Bošnjaško mladinsko društvo in Međimursko društvo. Vsa imajo poleg osnovnega programa ohranjanja lastne kulturne identitete med nalogami tudi povezovanje, sodelovanje, zmanjševanje nestrpnosti in stereotipnosti.
Medobčinsko romsko društvo Romano vozo je 13. januarja organiziralo okroglo mizo z naslovom Etnične manjšine v Sloveniji, njihovo sodelovanje in povezovanje.
Med nami živijo – drugačni
Mag. Stane Baluh, direktor urada za narodnosti, je dejal, da je položaj narodnih skupnosti v Sloveniji v primerjavi z drugimi državami v Evropski uniji dober.
Poudaril je, da je Velenje primer dobre prakse sobivanja različnih narodov – Romov, Albancev, Srbov, Bosancev, Hrvatov. V zvezi z nestrpnostjo in sovražnim govorom do drugačnih pa je poudaril, da se mora vsak pri sebi zavedati, da med nami živijo ljudje, ki so drugačni. »Če razumemo in sprejemamo, da nas ta drugačnost bogati, potem nestrpnosti naj ne bi bilo. Vsak mora pri sebi preveriti odnos do drugačnosti in če izhajamo iz strahu, bomo za vse, kar je narobe, krivili ‘drugačne’. Naloga narodnih skupnosti je, da poskušajo bivati z večinskim narodom in dovoliti, da jih spoznamo.«
Lep primer sobivanja je Šaleška dolina
O Romih v slovenskem prostoru in njihovi vključenosti v družbo je govoril mag. Jožek Horvat Muc, predsednik Zveze Romov Slovenije. Najprej je pojasnil, da Romi živijo v različnih regijah, kjer so glede na ekonomski, družbeni in socialni položaj regije različno sprejeti, organizirani.
»Razmere so glede na vključevanje, sodelovanje, politično participacijo in zaposlovanje najboljše v Prekmurju, najslabše pa v JV Sloveniji. Del krivde je tudi na Romih, ki niso dovolj organizirani, se ne želijo vključiti v družbo, sodelovati, skrbeti za razvoj romske skupnosti, del njihovega slabšega položaja pa je tudi v tem, da živijo v romskih naseljih.
Lep primer sobivanja je Šaleška dolina, ki je že tako multikulturno področje. Romi so zelo dobro organizirani, vsi imajo končano srednjo šolo, nekateri tudi več, so zaposleni, nekateri so dobri podjetniki, živijo v hišah ali stanovanjih. Bi pa morda morali spet več narediti na področju ohranjanja identitete, kulture in jezika,« je dejal mag. Horvat.
Z integracijo izgubljajo identiteto
Prvi predsednik romskega društva Romano vozo v Velenju Slobodan Nezirović, ki ocenjuje, da v Šaleški dolini živi okoli 130 Romov, ki se v njej dobro počutijo: »Dobra asimilacija Romov je tudi dvorezen meč. S tem izgubljamo lastno kulturno identiteto. Od otrok malokateri še govori romski jezik, mnogi se ne želijo udeležiti kulturnih prireditev društva, kjer članstvo upada, ker bodo tako njihovi vrstniki spoznali, da so Romi.«
