Sonce proseva skozi meglo in oblake
n. št. so poskušali v Španiji zadušiti upor kmetov, zato so leto skrajšali na devet mesecev in ga začeli s 1. januarjem. Ko so v Rimu v krščanski dobi uvedli božični praznik, se je začetek novega leta pomaknil na božič, papež Inocenzij XII. pa ga je leta 1691 prestavil na 1. januar.
Januar ali prosinec je dobil ime po rimskem bogu Janusu, varuhu mestnih vrat. Slovensko ime za mesec je prvič zapisano v škofjeloškem rokopisu leta 1466, ki ga danes hranijo na Dunaju. Prosinec pa izhaja iz glagola prosevati, sijati. Naši predniki so v mislih imeli sonce ki proseva skozi oblake in meglo, ki je januarja zelo pogosta.
Trije kralji (6. januar) ali mali božič
V Sloveniji je bil praznik treh kraljev tako svet, da so ga imenovali mali božič. Večer pred praznikom svetih treh kraljev je tretji sveti večer. Dogajanje je bilo nekoč enako kot na večer pred božičem, le polnočnice ni bilo. Posebnost tega večera je bila, da so na vrata s kredo napisali začetnice imen treh kraljev – Gašper, Miha, Boltežar – in letnico novega leta (npr.: 20 G+M+B 21 bi bil zapis leta 2021).
Ta stara šega je v mnogih slovenskih krajih še živa, ko kralji hiše obiščejo. V cerkvi so na ta dan blagoslavljali vodo. Večer pred praznikom je bil post. V ljubljanski okolici so spekli božični kruh (trikraljevski podobnjak), na Dolenjskem in Notranjskem so jedli le mlečno kašo, Štajerci pa so imeli pravo gostijo. Dan naj bi bil prav na praznik treh kraljev že vidno daljši. Nekoč so dejali, da se podaljša za točno en petelinji ki-ki-ri-ki.
Skrben vinogradnik ne počiva
Čeprav se zdi, da je zemlja v januarju končno dočakala počitek, pri vinogradnikih ni tako. Skrben gospodar ne počiva, ampak spremlja dogajanje v vinogradu. Tam, kjer so milejše zime, se trto že obrezuje, v hladnejših predelih pa se bolj posveča zemlji v vinogradu, če ni zmrznjena.
Kateri svetniki napovedujejo vreme?
Dež v januarju ne prinaša nič dobrega: Če bo prosinca mokrilo, bo polje in grozdje slabo rodilo. Tudi mrčes v januarju ni zaželen. Če vidiš prosinca komarja igrati, je treba s senom varčno ravnati.
Pomemben svetnik je Anton (17. januar). Pregovor pravi, da če Anton z dežjem prihaja, se še dolgo zemlja napaja. Na dan sv. Neže (21. januar) se kuram rit odveže. Neža je bila zavetnica kokoši in ovac. Nekoč naj bi ovčar Marko, preden je svoj trop odgnal v planino, pomolil k bogu: Bog daj letos travi gosto in visoko rasti, sv. Neža naj nam pomaga srečno jarce pasti. Zapomnimo si tudi vreme na sv. Pavla (25. januarja): Če je Pavla dan oblačen, bo trebuh večkrat lačen.
Januarja je drevje golo, gozdovi so samotni, potoki zamrzli. Nastopi čas lakote. Snežna odeja varuje rastline, živali in tla pred mrazom in izsušitvijo. Živali čakajo na prijaznejše dni. Pticam s krmljenjem lahko pomagamo tudi mi.
Koliko prostih dni prinaša leto 2023?
Letošnji prazniki, ki so hkrati dela prosti dnevi, so razporejeni tako, da jih je kar 11 med tednom, le dva pa padeta na konec tedna. Tako bomo v letu 2023 več doma kot leta 2022, ko je bilo dela prostih dni le osem.
Kako je pri sosedih? Avstrijci obeležujejo 18 praznikov, ki imajo večinoma krščanski podton, v letu 2023 pa bodo zaradi praznikov z dela odsotni 13 dni. Na Hrvaškem obeležujejo 13 praznikov in po koledarju devet dela prostih dni. Italijani bodo ob 14 praznikih doma 10 dni, Madžari dva dni manj.
Slovenski šolarji se bodo zimskih počitnic razveselili že v tem mesecu, saj bodo zimske počitnice v vzhodu države zaželi že v ponedeljek, 30. januarja. Prvi prost dan za zaposlene pa bo Prešernova sreda, 8. februarja, ko obeležujemo slovenski kulturni praznik.
Pomembni datumi v januarju
- 6. januar – sveti trije kralji
- 7. januar – pravoslavni božič
- 14. januar – pravoslavno novo leto
- 22. januar – kitajsko novo leto
- 27. januar – svetovni dan spomina na žrtve holokavsta
- 30. januar – muslimansko novo leto
- 31. januar – svetovni dan boja proti kajenju
