Razglasili so ga Združeni narodi leta 1999 in ga namenili razpravljanju o različnih vprašanjih, povezanih z mladimi, in opozarjanju na njihovo pomembno vlogo v družbi na splošno. Letošnja osrednja tema je medgeneracijska solidarnost ter s tem povezano ozaveščanje o medgeneracijskih razlikah in preprekah. Preverili smo, katere podatke na to temo beleži slovenski Statistični urad.
Enotne opredelitve mladih sicer ni. Pogosto mednje štejemo prebivalce med 15. in 29. letom starosti, neredko pa tudi med 15. in 24. letom ali med 15. in 34. letom. Na drugi strani med starejše najpogosteje štejemo prebivalce, stare najmanj 65 let.
V zadnjem desetletju se je število mladih zmanjšalo za 15 %, število starejših pa povečalo za 29 %. Veliko mladih živi s starši, čedalje več starejših pa prebiva samih. Z dohodkom, nižjim od praga tveganja revščine, je živelo približno 10 % mladih in 17 % starejših.
Izobrazbena struktura se izboljšuje
Polovica mladih (15–29 let) ima pridobljeno srednješolsko izobrazbo, 31 % osnovnošolsko in 19 % višje- ali visokošolsko. Pri tem je treba upoštevati, da jih je v tej starostni skupini še dobršen del vključen v izobraževanje. Med 29-letniki je izobrazbena struktura že precej drugačna – 7 % jih je pridobilo največ osnovnošolsko izobrazbo, 52 % srednješolsko in 41 % višje- ali visokošolsko. Pri starejših (65+ let) jih ima prav tako največ srednješolsko izobrazbo, 48 %. Osnovnošolsko izobrazbo jih je pridobilo 38 %, višje- ali visokošolsko pa 14 %. Izobrazbena struktura se je v zadnjem desetletju izboljšala tako med mladimi kot med starejšimi.
Malo manj kot polovica starejših brez digitalnih veščin
Za aktivno sodelovanje v digitalni družbi so potrebne digitalne veščine in znanja, povezana z uporabo informacijsko-komunikacijske tehnologije. Pri tem se med mladimi in starejšimi pojavljajo precejšnje razlike. Zelo dobro razvite ali osnovne digitalne veščine je imelo več kot 60 % mladih (16–24 let), med starejšimi (65–74 let) pa je bilo takih nekaj manj kot petina. Po drugi strani ni imelo nobenih digitalnih veščin 2 % mladih in 45 % starejših.
Veliko mladih živi s starši, vse več starejših živi samih
V letu 2021 so se mladi v Sloveniji od svojih staršev odselili povprečno pri starosti 29,6 leta; moški pri 30,9 leta, ženske pri 28,1 leta. To Slovenijo uvršča v zgornjo tretjino držav članic po povprečni starosti ob odselitvi. Povprečje za EU-27 je znašalo 26,5 leta. Najnižje povprečne starosti ob odselitvi mladih so bile na Švedskem, Finskem in Danskem. Iz leta v leto se povečuje delež starejših prebivalcev, ki živijo sami v stanovanju. Lani je bilo takih več kot 80.000 ali skoraj petina vseh prebivalcev v starostni skupini nad 65 let.
Vir: Surs
