Pirhi, šunka, hren, potica in kruh so na prazničnih mizah nepogrešljivi. Na Statističnem uradu smo preverili, kaj o tradicionalnih jedeh beležijo.
JAJCA
Po nasvetih prehranskih strokovnjakov naj bi jajca uživali dvakrat na teden. Polna so beljakovin, zato so tudi zelo nasitna, poleg tega pa vsebujejo tudi vitamine A in B, minerala fosfor in selen ter zdrave maščobe. V Sloveniji smo z jajci skoraj samooskrbni, v letu 2020 je bila stopnja samooskrbe namreč 95 odstotna. Povprečen prebivalec je v enem letu porabil 10,4 kg oziroma 173 jajc. Imeli smo dober milijon kokoš nesnici, ki so v povprečju vsak dan znesle skoraj milijon jajc.
HREN
Hren so poznali že v Antiki, v osrednjo Evropo pa je prišel šele v srednjem veku. Hrenova korenina je bogat vir gorčičnega olja in vitaminov B ter C, vsebuje pa tudi precej kalija. Poleg tega, da dviguje odpornost organizma in tako ščiti pred prehladi, olajša in popravi tudi prebavne motnje, pospešuje cirkulacijo krvi in čisti krvne žile, zaustavlja rast bakterij, je odličen diuretik, izrazito pomaga odpraviti težave pri dihanju ter pomaga pri revmatizmu. Poleg navedenega preprečuje rast bakterij v zaužiti hrani in deluje kot naravni konzervans.
Leta 2019 smo ga v Sloveniji za prodajo pridelovali na 66,1 hektarja površin. Lani smo ga uvozili 4.274 kilogramov, izvozili pa štirikrat manj. Največ smo ga uvozili iz Avstrije (skoraj 70 %), izvozili pa na Hrvaško (96 %).
ŠUNKA
Statistični urad poroča, da smo bili v lanskem letu 84 odstotno samooskrbni z mesom. V povprečju je prebivalec Slovenije v letu 2020 porabil skoraj 90 kg mesa. Največji mesojedci smo bili leta 2003, ko smo pojedli kar 99 kilogramov mesa. Najmanj pa leta 2013, ko smo ga pojedli dobrih 82 kilogramov.
Kje so se v lanskem letu gibale cene za šunko? Cena za kilogram svinjskega mesa s kostjo je dobrih 5€. V Slovenijo smo lani uvozili 72 ton šunke, največ, kar 70 odstotkov iz sosednje Italije. Izvozili pa smo je 13 ton, največ v Nemčijo.
Če se bo šunka znašla tudi na vaših mizah, pazite, da izberete tisto, ki ima čim manj luknjic in minimalno izcejene tekočine v sami embalaži. Dobra šunka je iz enega kosa mesa in ima čim manjšo vsebnost vode. Količina vode namreč določi njeno kakovost.
POTICA
Za kompleten praznični zajtrk manjka le velikonočna kraljica, potica. Sploh orehova velja za stalnico na slovenskih velikonočnih mizah, in pogosto se pri zajtrku znajde tudi več kot samo ena. Cena orehove potice/do 300g na trgovinskih potica se giblje med 2,69 in 4,59 evra.
KJE SE V POVPREČJU GIBLJEJO CENE?
Za kilogram šunke boste morali odšteti med 4,49 in 14,99 evra. Za deset trgovinskih jajc boste odšteli med 1,09 in 1,57 evra. Cena za kilogram hrena se giblje okrog štiri evre, medtem ko imajo nekateri trgovci v ponudbi tudi nariban hren. Za 100 gramov tega boste odšteli okrog dva evra. K velikonočni pojedini seveda spada tudi kruh. Kilogram črnega ali belega kruha stane med dva in štiri evre, medtem ko pravi velikonočni kruh z rozinami ali brez stane med 2,99 in 3,59 evra. Če vse to seštejemo, bo kupce najcenejša velikonočna pojedina stala dobrih 15 evrov. Če pa seštejemo cene najdražjih izdelkov, pa lahko ta pojedina stane tudi dobrih 30 evrov.
VELIKONOČNI PRIIMKI
Velikonočni obrok pa bi si lahko sestavili tudi s pomočjo nekaterih priimkov. Pirh, Zajec, Kruh, Hlebec, Šink, Šunkar in Hren.