Skupina, ki se volitev udeležuje v najmanjšem številu, so mladi. Leta 2018 so na predčasnih državnozborskih volitvah prispevali zgolj 13-odstotni delež k skupnemu izidu. Tudi na splošno že nekaj časa velja, da je volilna udeležba mladih nizka. Lanski referendum o vodah pa je pokazal, da se mladi znajo in zmorejo angažirati, kadar so za to dovolj motivirani in nagovorjeni. Bodo tokrat izkoristili svoj volilni potencial?
Nekaj mladih iz Šaleške doline smo vprašali, ali se bodo udeležili letošnjih volitev. Se počutijo dovolj slišane in upoštevane? Katerih tem in problematik se mora prihodnja oblast lotiti?
Mladi so v svojih odgovorih izpostavili predvsem stanovanjsko problematiko, ki jim onemogoča samostojnost in načrtovanje družine. »Stanovanje ni več naša pravica, temveč dobrina,« izpostavi eden izmed vprašanih. »V teh pogojih je samostojnost nemogoča. Brez pomoči staršev se ni mogoče postaviti na noge,« poudari drugi. Želijo si biti bolj slišani in upoštevani. »Po navadi ostane samo pri lepih besedah, pravih rešitev pa ni,« povedo. Izpostavijo tudi problematiko izobraževalnega sistema, ki jim ne omogoča zaposlitve. Nadalje pa zaposlitve, ki jim ne omogočajo kritja osnovnih življenjskih stroškov.
Več v Našem času, št. 13/2022, ki je izšel 31. marca.