Kaj to je, pojasni Katja Oset, sodelavka zavoda ONN: »Osebna asistenca pomeni pomoč posameznikom z dolgotrajnimi duševnimi, telesnimi, intelektualnimi in/ ali senzoričnimi okvarami pri opravilih, ki jih zaradi vrste in stopnje invalidnosti ne morejo izvajati sami. To so osebna in gospodinjska pomoč, komunikacija, spremstvo, pomoč pri izobraževanju in na delovnem mestu. Tovrstno pomoč lahko potrebujejo doma in izven doma, da so enakopravno vključeni v družbo in živijo aktivno in neodvisno življenje. Namenjena je invalidnim osebam oziroma tistim, ki jih je prizadela huda bolezen in so stari med 18 in 65 let, so državljani RS s stalnim prebivališčem v RS oziroma tujci s stalnim prebivališčem, in potrebujejo pomoč najmanj 30 ur tedensko. Starejši od 65 let pa so do nje upravičeni, če so gluhi, slepi ali gluho-slepi in potrebujejo pomoč pri komunikaciji in spremstvu.«