Razlogov za povišano porabo je več, predvsem pa so lahko le-ti pri posameznih uporabnikih dobrin različni. Zadnjih nekaj let se tako izmenjujejo ogrevalne sezone z visoko porabo (zadnja takšna je bila 2018–2019) in tiste s precej nižjo porabo (kot na primer 2017–2018 ter 2019–2020).
Eden glavnih razlogov za povišan trend porabe energentov v ogrevalni sezoni 2020–2021 so vsekakor precej nižje povprečne zunanje temperature v zadnjih nekaj mesecih. Čeprav smo že v sredini meseca marca so predvsem nočne zunanje temperature še vedno precej nizke. V primerjavi z zadnjimi nekaj leti je povprečna mesečna zunanja temperatura v mesecih oktober 2020 do februar 2021 okoli 2 stopinji Celzija nižja glede na enako obdobje prejšnje ogrevalne sezone.
Na večjo porabo energentov v veliki meri vpliva tudi dejstvo, da zaradi ukrepov ob epidemiji v zadnjih nekaj mesecih uporabniki več časa preživijo v svojih domovih. Posledično je podaljšan čas ogrevanja in seveda porabe sanitarne tople vode, kar pomeni večjo porabo energentov. Zabeleženih je tudi nekaj primerov, kjer se je poraba energentov povečala tudi v objektih, ki v času epidemije niso bili v uporabi. V večini primerov uporabniki na sami regulaciji ogrevanja žal niso pravočasno uredili ustreznih sprememb ali pa v objektu ni bilo aktivnih naprav, ki so prav tako lahko vir ogrevanja (stroji, luči, …).
Skupna izmerjena ali obračunana poraba energentov za ogrevanje objektov in pripravo sanitarne tople vode na celotnem distribucijskem sistemu toplote in zemeljskega plina v obdobju oktober 2020 do februar 2021 v nekaterih mesecih predstavlja tudi do 50 % porast vrednosti glede na prejšnje leto, v povprečju pa so vrednosti okoli 20 % višja. Mesečna primerjava podatkov je podana v spodnji tabeli.
Tabela: Odstotek porabe energentov glede na enako obdobje v prejšnjem letu
Opomba:
Članek govori o ogrevalni sezoni, saj tako distribucijski sistem toplote kot distribucijski sistem zemeljskega plina v Šaleški dolini omogočata ogrevanje prostorov in pripravo sanitarne tople vode 365 dni v letu. Pojem kurilna sezona se namreč uporablja na sistemih, kjer je v času izven kurilne sezone popolnoma prekinjena dobava energenta.
