Po oceni udeležencev projekta, ki se je začel septembra leta 2018, je bil pomen lokalno pridelane in predelane hrane v času epidemije še toliko bolj izrazit.
K sodelovanju so povabili nekatere lokalne pridelovalce, predelovalce in turistične delavce, ki v svoje jedilnike vključujejo lokalno hrano. Poudarili so tudi pomen lokalne hrane za osnovnošolce in spomnili, da ima področje samooskrbe širši pomen, tudi na področju energetske samooskrbe.
Velenjska občina pa je občane pozvala, da tudi sami prispevajo k povečanju trajnostne lokalne prehranske samooskrbe, ki je temelj zdravega, varnega in kakovostnega načina življenja ter da kupujejo kakovostno hrano od malih pridelovalcev v njihovi bližini, se vključijo v partnersko kmetovanje ali si sami pridelajo zdravo hrano.
Partnerji projekta so se projekta lotili z uporabo novih, inovativnih in sodobnih modelov izobraževanja za otroke in starostnike. Med drugim je Andragoški zavod Ljudske univerza Velenje v okviru projekta kupil očala za virtualno resničnost, na katera je namestil aplikacijo virtualnega vrtičkanja.
Izvedli so 75 delavnic, v katere je bilo vključenih 1373 otrok, 20 izobraževalnih delavnic za kmete in mlade brezposelne na podeželju ter 10 delavnic za starostnike in bolnike z demenco, v okviru katerih je bil vzpostavljen inovativen model ohranjanja možganske čilosti. Pomemben prispevek projekta je bila tudi virtualna konferenca na temo varstva okolja in ohranjanja narave ter pomena prehranske samooskrbe.
