Šoštanj – Danes so šoštanjski občinski svetniki obravnavali poročilo o sosežigu nenevarnih odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) in njegovo recenzijo ter po večurni razpravi izrazili nasprotovanje sosežigu. Ocenili so, da bi sosežig sicer tako imenovanih nenevarnih odpadkov (SRF) Šoštanjčanom prinesel več slabega kot dobrega. Poudarili so tudi, da težko podprejo projekt, ki vzbuja veliko dvomov, in pozvali Teš ter njegovega lastnika, Holding Slovenske elektrarne (HSE), k družbeno odgovornemu ravnanju.
Šoštanjski svetniki proti sosežigu
Šoštanj – Danes so šoštanjski občinski svetniki obravnavali poročilo o sosežigu nenevarnih odpadkov v Termoelektrarni Šoštanj (Teš) in njegovo recenzijo ter po večurni razpravi izrazili nasprotovanje sosežigu. Ocenili so, da bi sosežig sicer tako imenovanih nenevarnih odpadkov (SRF) Šoštanjčanom prinesel več slabega kot dobrega. Poudarili so tudi, da težko podprejo projekt, ki vzbuja veliko dvomov, in pozvali Teš ter njegovega lastnika, Holding Slovenske elektrarne (HSE), k družbeno odgovornemu ravnanju. Generalni direktor HSE Viktor Vračar je sicer postregel s podatkom, da ima 22 termoelektrarn v Nemčiji okoljevarstveno dovoljenje za sosežig. Po njegovih besedah je sosežig goriva SRF prvi korak k postopnemu opuščanju uporabe lignita. To predstavitev je podprl tudi predstavnik Elektroinštituta Milan Vidmar, ki je zatrdil, da sosežig goriva SRF ne bo poslabšal kakovosti zraka, kakovost odpadkov pa se ne bo spremenila v takšni meri, da bi to lahko negativno vplivalo na okolje. V primeru sosežiga se bodo mejne vrednosti emisij živega srebra, kovin in dioksinov znižale. Predstavnica Celjskega inštituta za okolje in prostor Cvetka Ribarič Lasnik, ki je pripravil recenzijo poročila, pa je menila drugače, in poudarila, da bi sosežig goriva SRF v Tešu poslabšal kakovost zraka in posledično negativno vplival na zdravje ljudi. Gorivo SRF namreč po njenih besedah vsebuje večje koncentracije toksičnih elementov kot lignit, kar bi vodilo v poslabšanje kakovosti zraka in okolja. Poudarila je tudi, da Šaleška dolina ne potrebuje dodatnega onesnaževanja. Po njenih besedah so emisije ogljikovega dioksida zaradi sosežiga mešanice lignita in nenevarnih odpadkov sicer manjše, a ima gorivo SRF večje koncentracije kadmija, arzena, niklja in svinca od lignita. Vsebnost kovin je v gorivu SRF 608,5-krat večja kot v lignitu, je ponazorila. Svetniki Občine Šoštanj so se razumljivo ob tako nasprotujočih mnenjih opredelili proti sosežigu odpadkov v TEŠ. Vodstvo TEŠ pa je obljubilo, da bo spoštovalo odločitev lokalnih prebivalcev in ustavilo aktivnosti za vzpostavitev sosežiga odpadkov, če se bodo temu stališču pridružili tudi v Velenju in Šmartnem ob Paki. Če bo Teš kljub temu nadaljeval s projektom sosežiga, se bo poskusni sosežig goriva SRF začel konec tega leta, redni sosežig pa je predviden od začetka leta 2022. Šaleško EKO gibanja, ki si je zelo prizadevalo, da do sosežiga ne pride, pa je zapisalo po seji, da si medalje z takšno odločitev svetnikov ne pripenja, da pa bi brez njihovih celoletnih naporov, ozaveščanja glede trajnih škodljivih posledic na zdravje prebivalcev in okolje ter opozarjanja na netrasparentnost in pomanjkljivosti v upravnih postopkih tako na strani TEŠ in Občine Šoštanj izjemno škodljiv projekt za dolino težko preprečili.