Ta čas se bo zagotovo vpisal v zgodovino, saj je epidemija močno zarezala v naša življenja, posledice pa se bodo skozi gospodarsko in socialno krizo kazale še nekaj časa. Za dva meseca so zaprli šole in vrtce, ugasnilo je javno življenje. Za omejitev epidemije in blažitev posledic so bili sprejeti številni ukrepi. Čeprav je epidemija uradno preklicana, nekaterih ukrepi ostajajo, saj virus ni izkoreninjen. Jeseni se pričakuje nov val epidemije.
Okužbo z novim koronavirusom so v Sloveniji potrdili pri 1473 osebah, umrlo je 108 bolnikov s covidom-19. Prvi primer okužbe so potrdili 4. marca. V dobrem tednu dni je število potrjeno okuženih preseglo stotico, v naslednjih dveh dneh pa 200. Vlada – takrat še pod vodstvom Marjana Šarca – je zato 12. marca razglasila epidemijo. V enem mesecu je število okuženih doseglo 1000.
Ugasnilo javno življenje
Da bi zajezili širjenje okužbe, ki je zlasti prizadela tri domove starejših občanov – v Metliki, Šmarju pri Jelšah in Ljutomeru, kjer je bilo tudi največ smrti bolnikov s covidom-19, je sedanja vlada odredila restriktivne ukrepe, ugasnilo je javno življenje.
Največ okuženih v enem dnevu je bilo 26. marca, ko so našteli novih 61 primerov. Vrh epidemije je bil dosežen v začetku aprila. Glede na epidemiološko raziskavo, ki so jo izvedli konec aprila, je v stik z virusom v državi prišlo okoli 66.000 ljudi.
Vlada je zaprla izobraževalne ustanove in vrtce, odpovedala vsa športna tekmovanja, zaprla meje, vrata so zaprle neživilske prodajalne in gostinski lokali, prekinjeno je bilo izvajanje nenujnih zdravstvenih storitev. Na nujne zadeve je bilo omejeno tudi delo v sodnih, upravnih in drugih javnopravnih zadevah. Ustavil se je javni prevoz in zračni potniški promet. Več tednov se ljudje z nekaj izjemami niso smeli zbirati in gibati na javnih površinah, nekaj časa je bilo prepovedano tudi prehajanje občinskih meja. Obvezna je postala nošnja zaščitnih mask v zaprtih javnih prostorih, nekaj časa tudi rokavic.
Počasno rahljanje ukrepov, gospodarstvo v težavah
Ob pozitivnih epidemioloških podatkih je vlada proti koncu aprila začela rahljati nekatere ukrepe. V začetku maja so se odprle terase lokalov, knjižnice, določene neživilske trgovine, frizerski saloni, zlatarji in urarji. Vrata so znova odprle tudi splošne knjižnice in cerkve. Otroci so se ob posebnih zaščitnih ukrepih vrnili v vrtce 18. maja, prav tako učenci prve triade osnovnih šol, kar je omogočalo, da so se številni starši vrnili na delovno mesto. Preostali osnovnošolci bodo zopet sedli v šolske klopi v prihodnjem tednu, dijaki z izjemo zaključnih letnikov pa prihodnje šolsko leto. Na začetku junija se tako javno življenje počasi vrača v stare tirnice, a gospodarske in socialne posledice epidemije bodo ostale vsaj na srednji rok. Za pomoč ljudem, gospodarstvu in tudi denimo zdravstvu je vlada pripravila več obsežnih protikoronskih zakonov, ukrepi so težki več milijard evrov.
Državni proračun je v prvih štirih mesecih pridelal skoraj 700 milijonov evrov primanjkljaja, prihodki so se znižali za 9,7 odstotka. Namesto sprva predvidene gospodarske rasti se letos obeta znaten padec BDP. Po različnih ocenah bo ta najmanj petodstoten.
Bo prišel drugi val?
Uraden preklic epidemije, ne pomeni tudi konca bolezni same. Virus še kroži, velik del prebivalstva je zanj še občutljiv. Zato se priporoča ohranjanje telesne razdalje 1,5 metra, v nasprotnem primeru je priporočena oz. v nekaterih primerih obvezna uporaba zaščitne maske. Drugi val epidemije bo po predvidevanjih strokovnjakov jeseni.
