Pod mentorstvom učiteljice biologije in kemije mag. Tinkare Verbuč Rosenstein in mikrobiologa dr. Miha Avberška sta iskala odgovor na raziskovalno vprašanje, ali si osnovnošolci znajo umivati roke, z izsledki raziskave pa si lahko prav zdaj, ko je umivanje rok še toliko bolj pomembno zaradi preprečevanja širjenja koronavirusa, pomagamo prav vsi.
Odgovor na raziskovalno vprašanje sta iskala z več metodami. Anketa je pokazala, da si več kot 58 odstotkov učencev umiva roke manj kot deset sekund, kar je potrdilo tudi opazovanje. »V tem času si rok ne moremo pravilno umiti,« je pokomentiral Gašper in nadaljeval: »Zanimivo se nama je zdelo, da si 40 odstotkov učencev roke umije le, ko pridejo iz šole, ali pa si umijejo roke po jedi, ko opazijo, da so umazane ali mastne in jih to moti, ne umijejo pa si rok preden sedejo za mizo.« Osnovnošolci si torej roke umijejo predvsem kadar so vidno umazane, ne pa tudi, kadar se dotikajo nevidne umazanije. »Velikokrat pozabimo na bakterije in viruse, ki jih imamo na rokah,« dodaja Ali. Sicer k umivanju rok najbolj pripomorejo opozorila učiteljev, sta še ugotovila med opazovanjem. »Kadar učitelji opozorijo učence, naj si pred malico umijejo roke, si jih vsi umijejo, vendar večina ne pravilno. Kadar jih ne opozorijo, pa tako mlajši kot starejši hitro pozabijo na higieno rok,« poroča Ali, Gašper pa dodaja še: »Ko so starejši učenci pred kosilom prepuščeni sami sebi, si nihče ne umije rok, kar je zelo zaskrbljujoče.«
Pri mikrobiološkem delu sta jemala odtise prstov osnovnošolcev in štela kolonije bakterij, ki so se razvile na enem kvadratnem centimetru. Ugotovila sta, da živimo v sorazmerno čistem okolju, saj sta na večini vzorcev naštela manj kot 300 kolonij, kar pomeni, da so roke osnovnošolcev dokaj čiste. Imajo pa učenci nižjih triad manj bakterij na rokah kot starejši, sta ugotovila. Verjetno zato, ker še nimajo svojih telefonov, določena dela namesto njih opravljajo starejši, ne zahajajo v trgovine, nimajo toliko stika z javnimi površinami, učitelji pa jih pogosteje opozorijo, naj si umijejo roke, sklepata.
Ugotovila sta torej, da si osnovnošolci ne znajo pravilno umivati rok, a imajo vseeno dokaj čiste. Dosegla pa sta, da na šoli še bolj skrbijo za higieno – tako pedagogi kot drugi uslužbenci kot učenci, ki sta jih raziskovalca naučila pravilno umivati roke.
Kdaj in kako umivati roke?
Po vsaki aktivnosti, pravita mlada raziskovalca. Ko pridemo iz šole, službe, trgovine, stranišča, pred in po jedi … Umivamo jih 20 do 40 sekund. Najprej jih zmočimo s čisto toplo vodo, šele nato nanesemo milo. Drgnemo dlan ob dlan, nato drgnemo dlani in hrbtišče obeh dlani s prepletenimi prsti. S prsti umijemo tudi blazinice vseh prstov. Primemo za palca in ju zdrgnemo, umijemo tudi zapestja in s prsti zdrgnemo še središče dlani. To so namreč mesta, na katerih bakterije velikokrat ostanejo.
Vaš telefon je leglo mikrobov
Telefon uporabljamo nenehno. Na stranišču, med jedjo, v trgovini, na avtobusu … Prijemamo ga, preden si umijemo roke in primemo ga takoj za tem. In naše roke že niso več čiste. Nekateri mikrobi preživijo na ekranu več ur ali celo dni. Zato je priporočljivo razkuževanje telefona vsak trikrat tedensko. Kar pa morda ni najbolje z napravo. Tako je sploh v tem času, ko je higiena rok še toliko bolj pomembna, bolj smiselno omejiti uporabo telefona.
