Na njegovo rojstvo se pripravljajo v adventu, ki se je letos začel 1. decembra, sklenil pa se bo danes.

Številni na sveti večer pred polnočnicami postavijo jaslice in okrasijo božično drevesce. Središče jaslic je božja družina z Jožefom, Marijo in malim Jezusom. Del jaslic je pogosto tudi betlehemska zvezda, ki je po pripovedi iz Svetega pisma trem modrecem pokazala pot do mesta Jezusovega rojstva.

Škofje katoliške in evangeličanske cerkve namenijo vernikom pred božičem tudi posebne poslanice

Na predvečer božiča bodo po cerkvah potekale polnočnice, še prej pa bodo verniki v družinskem krogu postavili jaslice in božično drevesce.

Papež Frančišek bo na sveti večer vodil polnočnico v baziliki svetega Petra v Vatikanu.

Katoličani in evangeličani praznujejo božič 25. decembra, pravoslavni pa zaradi uporabe drugačnega koledarja 7. januarja.

Jože Pribožič, dekan dekanije Šaleške doline je ob prazniku zapisal

Božič je Jezusov rojstni dan – rojstni dan našega Odrešenika. Že sam pogled na jaslice, kjer je na slamo položeno novorojeno Dete, nam pove, kakšen Odrešenik je Jezus. Prvo odrešenjsko sporočilo Božiča je to, da je vsako človeško življenje nekaj svetega, nekaj božjega. Jezus je bil rojen v hlevčku, ker njegova revna starša nista dobila prenočišča v Betlehemu.

Toda jasli niso bile razlog, da Marija in Jožef ne bi bila vesela ob svojem novorojencu; da angeli ne bi prepevali »Slava Bogu, mir ljudem«; da se pastirji ne bi razveselili ob pogledu na Dete v jasli položeno; da sveti trije kralji ne bi počastili Svete Družine. Naš pesnik Josip Stritar je to lepo povzel v svoji pesmi BOŽIČ:

Božič, najsvetejši v leti

Starim ti in mladim dan;

Praznik, ki ga doživeti

Vsak želi si kristijan.

Sem, pobožni, prihitite,

Čudež velik se godi;

Pokleknite in molite,

Dete v jaslicah leži.

Angelci pojo v višavi:

Čast Bogu, človeštvu mir!

Da Zveličarja pozdravi,

Kralj prišel je in pastir.

Jožef in Marija mati

Dete gledata ljubo;

Volek in oslič uhati

Vanje dihata gorko.

Tudi pesmi, ki jih pojemo v božičnem času, nas napolnjujejo z radostjo in veseljem. In prav to je tisto, kar nas v teh prazničnih dneh povezuje. S tem ko se srečujemo, osrečujemo drug drugega.

Ko so v 4. stoletju Božič postavili na 25. december, niso s tem hoteli določiti dan Jezusovega rojstva, ampak pomen tega za svet. Na severni polobli se začne v tem času daljšati dan, na svetu je več svetlobe, več luči. Jezus pa je o sebi dejal: »Jaz sem luč sveta.« Z Jezusom je na svetu več luči, ki nas pokaže takšne, kakršni smo. In to je tudi krščanska simbolika tistih luči, ki jih v tem času prižigamo: najprej na adventnem vencu, potem pa pri jaslicah in na božičnem drevescu. Več luči pomeni, da hočemo lepše videti drug drugega, da mora biti tudi v nas več luči – več Jezusa. Angelus Silesius je v 17. stoletju to povzel v besede: »Naj božje Dete bilo bi tisočkrat rojeno – če se v tebi ne rodi, je vse zgubljeno.«

Da bi se božje Dete v nas lažje rodilo, nas bogoslužje Cerkve na Božič nagovarja s tremi mašnimi slavji: polnočnico, zorno mašo in dnevno mašo. Vsaka nas na poseben način nagovarja. Pri polnočnici odmeva angelska pesem: » Slava Bogu na višavah in na zemlji mir ljudem, ki so Bogu po volji«. Zorna ali pastirska maša predstavlja pastirje in po njih nas, ki prihajamo v cerkev pozdravit Jezusa. Dnevna maša je vsebinsko najgloblja. Bogastvo Božje besede nas nagovarja: »Pojte Gospodu novo pesem«, »Ti si moj Sin, danes sem te rodil«, »Resnična luč, ki razsvetljuje vsakega človeka, je prišla na svet«.

Da. Božič je več kot zunanji okras tega časa. Želi nam dati nekaj za popotnico skozi novo leto. Vse v duhu tisti Prešernovih besed iz Krsta pri Savici: » da ljubit’ mor’mo se, prav’ uk njegovi.«

Vsem vam bralcem in praznovalcem želim blagoslovljen Božič ter srečno v in skozi novo leto 2020.