ki bo potekala od 1. do 14. aprila 2019, ponovili pa jo bodo še poleti, junija in avgusta. Osnovni namen akcije je zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki se zgodijo zaradi hitrosti in zmanjšanje teže njihovih posledic. Aktivnosti Agencije bodo usmerjene predvsem v preventivno delovanje na področju umirjanja hitrosti, informiranje in ozaveščanje, Policija pa bo v izvajala poostrene nadzore.

Agencija za varnost prometa že vrsto let izvaja številne aktivnosti za zmanjšanje števila prometnih nesreč, ki so posledica prehitre vožnje. Kljub temu neprilagojena hitrost še vedno predstavlja najpogostejši vzrok prometnih nesreč in največji problem v naseljih in na regionalnih cestah. Lani je življenje zaradi neprilagojene hitrosti izgubilo kar 37 ljudi od skupaj 91 umrlih, kar pa je sicer 20 % izboljšanje glede na 2017 (46 umrlih).V prvih treh mesecih letošnjega leta (do 29. marca 2019) je zaradi neprilagojene hitrosti življenje izgubilo že 9 ljudi, enako kot v letih 2018 in 2017. Po podatkih znanstvene raziskave o dejavnikih, ki vplivajo na varnost cestnega prometa v Sloveniji, ki jo je Agencija predstavila septembra lani, bi se število mrtvih na slovenskih cestah letno lahko zmanjšalo za 7, če bi povprečno hitrost znižali za dva odstotka.

Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti, glede na število vseh prometnih nesreč, je v letu 2018 znašal 17,9 %. V primerjavi s prejšnjim letom se je delež nekoliko povečal. Omenjeni podatek, ki se skozi leta malenkostno spreminja, kaže na velik vpliv neprilagojene hitrosti na nastanek prometnih nesreč.

S hitrostjo pa so povezani še drugi dejavniki, kot so nepravilna stran in smer vožnje, nepravilno prehitevanje in neupoštevanje pravil o prednosti in tudi prekratka varnostna razdalja. »Upoštevanje cestno-prometnih pravil in signalizacije, predvsem pa strpnosti in sodelovanje med udeleženci v prometu, lahko preprečijo marsikatero nesrečo,« so poudarili na Agenciji za varnost prometa.

Vozniki med 18. in 34. letom najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti

Starostna skupina med 25. in 34. leti je najbolj rizična z vidika povzročitve prometne nesreče zaradi neprilagojene hitrosti. V obdobju zadnjih petih let so povzročitelji iz te starostne skupine vedno povzročili največ prometnih nesreč. Sledi jim starostna skupina med 18. in 24. letom starosti. To potrjuje dejstvo, da so mladi vozniki (med 18. in 24. letom starosti) motornih vozil precej bolj rizični kot starejši vozniki motornih vozil (65+), saj povzročijo skoraj 5-krat več prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti.

Delež povzročiteljev prometnih nesreč s smrtnim izidom se je v starosti od 18. do 34. let povečal iz 39 % v letu 2014 na kar 56 % v letu 2018. Pri starejših voznikih pa se je delež in število povzročiteljev v zadnjem letu zmanjšalo. Najpogostejši povzročitelj prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti je voznik osebnega avtomobila. V letu 2018 je bilo kar 2.439 povzročiteljev prometnih nesreč voznikov osebnih avtomobilov.

Z različnimi aktivnostmi nad prehitre voznike

V času akcije bo po vsej Sloveniji potekal poostren nadzor merjenja hitrosti, ki ga bo izvajala Policija. Agencija za varnost prometa je marca lani opravila tudi skrite meritve hitrosti in ugotovila, da preventivni prikazovalniki hitrosti »Vi vozite« dokazano zmanjšujejo povprečne hitrosti na cestah. Ob koncu letošnje akcije bo Agencija v sodelovanju s Policijo predstavila rezultate učinkov letošnjega maratona nadzora hitrosti na podlagi statističnih primerjav povprečnih hitrosti na merilnih mestih preventivnih radarskih tabel »Vi vozite«. Maraton nadzora hitrosti bo potekal 3. aprila 2019.