Pravijo, da rezultati meritev kažejo, da območje okrog termoelektrarne ni degradirano. V Mestni občini Velenje to ostro zavračajo in vztrajajo, da žrtvovanje Šaleške doline za električno samooskrbo Slovenije ni majhno, saj je bilo zaradi pogrezanja tal v preteklosti porušenih več kot 400 domov in preseljenih več kot 2 tisoč ljudi. Degradiranost okolja je jasno vidna že na prvi pogled, saj se zemljišča zaradi izkopavanja premoga zelo hitro pogrezajo.  V Mestni občini Velenje zatrjujejo, da kljub temu, da ni posebnega zakona o odškodninah v Šaleški dolini, zakonska podlaga za izplačilo odškodnine in omejene rabe prostora ter druge vplive na okolje v Šaleški dolini, v slovenski zakonodaji že obstaja. Zato vabijo predstavnike ministrstva na ogled dejanskega stanja v Šaleški dolini.

V Mestni občini Velenje že dalj časa opozarjajo vse pristojne, da je Šaleška dolina zaradi rudarjenja in pridobivanja električne energije zelo degradirana, zato tudi v prihodnje zahtevajo odškodnino zaradi vplivov rudarjenja na bivalno okolje. Namreč, država je za drugi največji energetski objekt Nuklearno elektrarno Krško (NEK) to uredila to s posebno zakonodajo, zato od države zahtevajo, da tudi za območje Šaleške doline sprejme takšno zakonodajo glede odškodnin zaradi omejene rabe prostora, druge vplive na okolje in bivalni prostor.

Lokalne skupnosti v Posavju zaradi delovanja NEK in omejene rabe prostora prejemajo znatno višje odškodnine. Za primerjavo, Občina Krško za delovanje NEK prejema nadomestila zaradi omejene rabe prostora na območju jedrskega objekta. Poleg Krškega, ki prejme več kot 8 milijonov letno, odškodnino izplačujejo še štirim sosednjim občinam.

V Mestni občini Velenje so vsa že pridobljena sredstva iz naslova odškodnin namenili izključno za razvoj občine in izboljšanje kakovosti življenjskega prostora in k temu si prizadevamo tudi v prihodnje.