Povzroči jo napredovala ateroskleroza, ki prizadete arterije postopno oži in jih lahko tudi zamaši. To lahko povzroči smrtno nevarne zaplete, kot sta srčni infarkt in možganska kap.

Eden od najpomembnejših dejavnikov tveganja za razvoj in napredovanje bolezni je kajenje, ta pospeši razvoj bolezni, poslabša rezultate zdravljenja in poveča tveganje za amputacijo uda. Bolezen bolniku sprva ne povzroča težav, saj se vrsto let razvija počasi in šele v napredovalem obdobju se pojavi občasno šepanje, stiskajoča bolečina v mečih ali stegnu, ki se pojavi med hojo in preneha po počitku. Ostali dejavniki tveganja za razvoj periferne arterijske bolezni so prav tako: sladkorna bolezen, debelost, telesna neaktivnost, družinska obremenjenost, zvišan krvni tlak, povečana vrednost maščob v krvi, ledvično popuščanje, moški spol in starost.

V razvitem svetu ima periferno arterijsko bolezen vsak šesti prebivalec, ki je starejši od 55 let. Bolečino med hojo občuti pet odstotkov bolnikov, pri enem odstotku teh pa se razvije kritična ishemija.

Meritve gleženjskega indeksa se lahko opravi hitro in neboleče, v eni minuti izmerimo tlak v žilah ter natančno podamo rezultate o prisotnosti periferne arterijske bolezni. S pravočasnim odkritjem in pravilnim zdravljenjem periferne arterijske bolezni lahko veliko prispevamo k preprečevanju bolezni možganskih in srčnih arterij.

V ta namen bomo dne, 13. marca med 8.00-12.00 uro, v sejni sobi Zdravstvenega doma Velenje, imeli dogodek z različnimi aktivnostmi ob svetovnem dnevu žil.