Načrti in vprašanja o dogajanju ob Velenjskem jezeru

Prejšnji teden se je uradno pričela poletna sezona, ki naj bi – če bo vsaj takšna kot leto prej – na Velenjsko plažo privabila okrog 100 tisoč obiskovalcev.

Ni kaj, Velenjsko jezero in prostor ob njem sta vse bolj priljubljena in prepoznavna tako med domačimi kot tujimi obiskovalci. Obenem obetata tudi še dodatne možnosti za razvoj turizma, od katerih smo verjetno največkrat slišali za idejo plavajočega hotela na vodi.

Idejna zasnova projekta plavajočih hotelskih namestitev naj bi bila končana v teh dneh

Na vzhodnem delu Velenjskega jezera naj bi na vodni površini zgradili 45 apartmajskih hišk, na kopnem pa približno 55 klasično grajenih malih turističnih apartmajev. Ob tem je načrtovana tudi dograditev servisnih objektov, dodatnih pešpoti, prometnih dostopov, predvidena je tudi prenova golf igrišča. Vrednost naložbe je ocenjena med 12 in 18 milijoni evrov, pri čemer naj bi sredstva zagotovili zasebni partnerji. Vse skupaj ni več samo ideja. Letos aprila so na Mestni občini Velenje (MOV) s podjetjema Planet Matters Ltd. in Public Affairs Ltd. podpisali sporazum o sodelovanju pri pripravi projekta. »Investitorja sta podjetji, občina pa se je zavezala, da bo pomagala pri pridobivanju dovoljenj in da bo projekt podprla,« je povedal direktor občinske uprave MOV, Iztok Mori.
Konec maja je občinski svet sprejel sklepe o začetku sprememb in dopolnitev treh prostorskih aktov, v katere posega predvidena nova raba prostora. Trenutno med partnerji potekajo resni pogovori, izdelava idejne zasnove projekta pa naj bi bila predvidoma končana v teh dneh. Kot obljubljajo, bo idejna zasnova projekta dana v javno razgrnitev. Na pridobitev gradbenega dovoljenja računajo v prihodnjih dveh letih, »bo pa to velik izziv, saj gre za prvi tovrstni projekt v Sloveniji,« je še povedal Iztok Mori. Gradnja bi lahko stekla aprila 2021.

Zemlja v nasipu mora biti primerna

Tudi brez vprašanja o medijsko zelo izpostavljeni zemljini na nasipu med velenjskim in šoštanjskim jezerom ni šlo. Spomnimo: na nasip se dovažala zemlja iz Arnovskega gozda, za katero je bilo pridobljeno dovoljenje ARSO; mediji pa so izbrskali, da se je poleg te zemlje na nasip dovažala tudi onesnažena zemlja iz celjske kotline. Dovoz zemlje izvaja podjetje Tomaža Ročnika Toming inženiring. »Kar se je zgodilo z dovozom zemlje, je primer, kako naj se z okoljem ne bi ravnalo,« je dejal župan MOV, Bojan Kontič. Pojasnil je, da je takoj, ko je izvedel za morebitne nepravilnosti, poslal poziv vsem odgovornim. »Zemlja na nasipu mora biti primerna,« je poudaril Kontič in dodal še, da bodo odgovornost terjali tudi v primeru, da je zemljina nenevarna, a za njen dovoz ni bilo izdano potrebno dovoljenje. To pa ni bilo izdano, kar na dan novinarske konference sicer še ni bilo znano, je pa sedaj okoljska inšpekcija to potrdila, prav tako pa tudi, da je del omenjene zemljine dejansko končal na napisu med jezeroma. Kdo vse je odgovoren, da je do tega prišlo, bo predmet preiskave.
Ta zaplet, ki je ekološko, kot menijo strokovnjaki, skoraj neopazen, je pa vseeno neodgovoren, seveda ne posega v razvojne načrte velenjskega jezera. Ti se seveda nadaljujejo, župan Bojan Kontič pa obljublja, da bodo redno zagotavljali izvajanje potrebnih kontrol, poskrbeli za kakovost vode in ljudi ustrezno sprotno informirali. »Ne nazadnje je naša občina prejemnica priznanja Ambasador transparentnosti in v tem duhu bomo tudi nadaljevali,« je še dejal Bojan Kontič.

Več v  Našem času, št. 26, ki je izšel 28. junija.