Pa ne le zaradi vse večje uporabe elektronskih knjig, ampak tudi zato, ker se bralne navade spreminjajo in ker tudi izposoja postaja vse bolj brezosebna, avtomatska. Direktor Knjižnice Velenje Vlado Vrbič, ki se je pred kratkim udeležil strokovne ekskurzije slovenskih knjižničarjev na Nizozemskem, nam je povedal, da se tega, da ne morejo več biti le izposojevalnica knjig, zavedajo že nekaj let.

Bil je še bolj konkreten. Povedal nam je: »Zato vse bolj postajamo ne le družabno, ampak tudi informacijsko središče. Prepričan sem, da bo kljub vsem novim trendom tudi tiskana knjiga preživela, obenem pa se v knjižnici zavedamo, da se moramo prilagajati novostim. Zato se v naši knjižnici dogaja še marsikaj razen izposoje knjig, tu se srečujejo ljudje zaradi različnih interesov, prihajajo na naše prireditve, se družijo, v naših prostorih pa tudi ustvarjajo.« In kakšna je razlika med slovenskimi in skandinavskimi splošnimi knjižnicami? »V knjižnicah, ki so mlajše od 10 let, smo hitro opazili, kako prostorsko razkošne so. Imajo petkrat večjo površino kot naša knjižnica, bralcem pa ponujajo pol manj gradiva kot mi. Knjige so razstavljene na simpatičen način, obiskovalcem na policah pokažejo celo naslovnico, ne le hrbta knjige. Tako se bralec lažje odloči, kaj bo izbral. Poleg tega imajo kup dejavnosti, povezanih s knjigo. Med njimi je veliko predstavitev knjižnih novosti, imajo tudi 3D tiskalnike, na katerih printajo celo palačinke. Imajo zelo veliko elektronskih naprav, računalnikov je na pretek. Metoda dela pa je podobna naši, morda smo mi celo kakšen korak dlje, tako da nas ni treba biti sram,« pripoveduje Vrbič. A vendarle je ena razlika že zelo občutna. Knjižničarjev skoraj ne srečaš, saj bralci vso izposojo opravijo sami, s pomočjo računalnikov, ti jih usmerijo tudi do polic, kjer je iskana knjiga. »Vemo, da gredo trendi v to smer tudi pri nas, a se zelo trudimo, da ohranjamo osebni stik knjižničarjev in bralcev.