Ne moremo pa tega trditi za celotno območje regije Saša, saj je na nekaterih revirjih stanje kritično. Gre predvsem za območje severno od Velenja – Škale, Cirkovce, kjer je sečnja zaradi napada podlubnika v primerjavi z enakim obdobjem lani kar za 60 odstotkov večja. V revirju Škale smo zaradi tega letos odkazali 9000 kubičnih metrov lesa. V zadnjem času beležimo večja žarišča še v Florjanu pri Šoštanju, v Zgornji Savinjski dolini pa je lubadar močneje napadel gozdove v občini Luče, in sicer na območju Podveža in Raduha,« je povedal vodja Območne enote Zavoda za gozdove RS Nazarje Toni Breznik. Letos so v gozdovih obeh dolin že posekali 45 tisoč kubičnih metrov lesa, do konca leta naj bi jih še 30 tisoč kubičnih metrov, kar je toliko kot lani. Po besedah Breznika se bo sicer v naslednjih dneh lubadar na svoji uničevalni poti ustavil, a je potrebno v jeseni, tudi pozimi in zgodaj spomladi odstraniti vse stare lubadarke in gozd pospraviti, da ne bo substrata, na osnovi katerega bi se lahko lubadar prihodnje leto znova množično razvil.

Gradacija lubadarja traja od 3 do 5 let

»Krivda« izvira iz leta 2014, ko so zaradi posledic žledoloma nekoč lepo zaraščene gozdne površine postali obsežni goloseki. Po vsaki taki katastrofi se običajno, tako Breznik, razširi lubadar, saj je nemogoče takšne količine poškodovanega drevja pospraviti v doglednem času. Sploh na strmih in težko dostopnih površinah. Po žledolomu so svoje naredile še podnebne spremembe, ki so bile za razvoj lubadarja zelo ugodne. »V zadnjih 10, 15 letih so se podlubniki bistveno bolj razmnožili kot pred tem in to gre pripisat podnebnim spremembam.«

Ekonomska škoda

Tretjina letnega obsega sečnje zaradi podlubnikov na ekologijo gozda oziroma naravo nima večjega vpliva, saj je zaradi tega redna sečnja manjša. Precej večja je ekonomska škoda, ki jo utrpijo lastniki gozdov zaradi razvrednotene cene lesa. Za lubadarjem namreč pridejo v les glive modrivke, ki ga obarvajo modro in takšen les ni uporaben za pohištvo. Sicer pa zaradi podlubnika fizikalne lastnosti lesa niso bistveno prizadete.

Namesto smreke duglazija?

Gozdove z manjšimi poškodovanimi površinami zaradi lubadarja, se bodo – dodaja Breznik – pomladili po naravni poti, na večjih površinah bodo potrebne zasaditve. »Je pa pri tem povsem na mestu vprašanje, kakšne naj bodo drevesne zasaditve glede stanja v naravi in vse bolj opaznih podnebnih sprememb. Mi se bolj usmerjamo na sajenje listavcev, poskušali pa bomo še s kakšno drugo drevesno vrsto. V zadnjem času se precej v državi govori o duglaziji, ki ni občutljiva na podlubnike, na sušo, vročino ter ostale vremenske spremembe. Precej bolje jih prenaša kot smreka«. Sicer pa Breznik podpira pobudo o razglasitvi posledic napada lubadarja za naravno nesrečo. Po njegovem mnenju bi to ali sprejetje interventnega zakona poenostavilo marsikatero stvar za izvedbo ukrepa lastnikom gozdov in gozdarjem.