Oboje je namreč nujno potrebno za nadaljnji gospodarski razvoj obeh regij.
Zavezo za izgradnjo 3. razvojne osi podpisniki pričakujejo s strani vlade v pisni obliki, ki bi bila zavezujoča tudi za naslednjo vlado, ki bo oblikovana po parlamentarnih volitvah leta 2018. Izjavo je podpisalo več kot 150 gospodarskih subjektov iz obeh regij, od največjih podjetij do samozaposlenih samostojnih podjetnikov, kar je po mnenju predsednice SŠGZ dr. Cvetke Tinauer dokaz, da je gospodarstvo najmočnejša civilna iniciativa, ki se zavzema za izgradnjo 3. razvojne osi.
Direktor BSH Hišnih aparatov d. o. o. Nazarje Boštjan Gorjup je ob tej priložnosti opozoril na dejstvo, da je SAŠA in koroško gospodarstvo v obdobju 2005-2015 zraslo za štiri odstotke čeprav je bila v tem času kriza, predelovalna industrija, ki v SAŠA regiji predstavlja dve tretjini gospodarstva, merjeno po prihodkih in številu zaposlenih, pa za prihodnje desetletje napoveduje rast 25 odstotkov. Nekatere investicije, ki bodo prinesle rast proizvodnje, števila zaposlenih in tudi prometa, so že v teku, zato je izgradnja hitre ceste Šentrupert-Slovenj Gradec nujno potrebna.
Primerjalna analiza, ki so jo izdelali v DARS-u, je pokazala, da je najbolj optimalna izgradnja štiripasovnice na celotni trasi od avtocestnega priključka do Slovenj Gradca, končno odločitev glede tega pa bo sprejel minister za infrastrukturo, zato se bodo predstavniki odbora za spremljanje te investicije v naslednjem koraku sestali z njim. Poleg časovnice, ki bi morala biti pripravljena že v marcu, bodo zahtevali tudi čimprejšnjo izdelavo finančne konstrukcije projekta. Če omenjenih pisnih zagotovil in finančne konstrukcije ne bo do sredine maja, na Koroškem napovedujejo oviranje prometa.
Gradnja hitre ceste od Šentruperta do Slovenj Gradca naj bi stala 700 milijonov evrov, gospodarstvo obeh regij pa samo v enem letu preko davkov in prispevkov plača državi preko 800 milijonov evrov. Širši ekonomski učinki investicije na celotni trasi bodo sicer znašali okoli 41 milijonov evrov.
