Vnovič z ultra lahkim letalom, vnovič bo na tej poti meril prisotnost črnega ogljika. Po daljšem dogovarjanju nam ga je minulo soboto dopoldan vendarle uspelo »ujeti« za odgovore na nekaj naših vprašanj v zvezi z novo avanturo. Nanje je takole odgovoril:
Začetek ni najbolj obetaven. S kar precej težavami se srečujete.
»Te so običajne, je pa res nekaj takih, ki jih nismo pričakovali. Neuspela registracija letala v Sloveniji je že ena od teh. Bili smo zelo razočarani, ko se je to zgodilo, ampak očitno se je politika na Agenciji RS za letalstvo v tem času zamenjala. Prišli so novi ljudje, ki birokratsko gledajo na razvoj letalstva in so nam praktično zaprli vrata. Morali smo v Francijo, kjer smo zadevo rešili v slabih treh tednih. Se pa odpirajo tudi nove. Z ekipo se zdaj zavzeto ukvarjamo z odpravljanjem zagat z motorjem letala. Ta je relativno nov, za blizu 20 odstotkov bolj ekonomičen v primerjavi s prejšnjim letalom, zato načrtujemo, da bomo z enako količino goriva naredili za 20 odstotkov daljšo pot. Je pa letalo nekoliko bolj počasno. Preglavice nam povzroča elektronika. Poleg omenjene težave je v tem trenutku prisotna tudi, kako dobiti v severnem Pacifiku pravo gorivo, ker ga tam ni. Marshallovi otoki so glede tega trenutno najbolj kritični. Če naštevam moram omeniti še težave pri pridobivanju dovoljenj za prelete. Te sicer uredimo pred potjo, a če zamudimo načrtovane datume, kar se zaradi morebitnih težav z motorjem ali neugodnim vremenom lahko zgodi, je potrebno celotno proceduro pridobivanja dovoljenja ponoviti. Posamezna dovoljenja namreč veljajo le 24 ur. Pa še prelete načrtujemo preko čudnih držav, za katere ne vemo, ali so v vojni ali ne. Precej pestro je.«
Lenarčič bo poletel z Brnika na novo misijo GreenLight WorldFlight, ki ima visoko zastavljene znanstveno-raziskovalne in okoljevarstvene cilje. Letel bo v ultralahkem letalu dynamic WT 9, ki so ga izdelali v podjetju Aerospool in posebej opremili z napravo za merjenje koncentracij črnega ogljika.
Rezultate meritev bodo analizirali raziskovalci pod vodstvom dr. Griše Močnika iz podjetja Aerosol ter uporabili za znanstveno študijo, s katero želijo člani ekipe na mednarodni ravni problematizirati zanemarjeno vlogo črnega ogljika pri globalnem onesnaževanju.
Črni ogljik prispeva približno 40 odstotkov k učinku tople grede in pregrevanju planeta.
Celoten intervju si preberite v aktualni številki Našega časa (10).
