V Skupnosti občin Slovenije so v zvezi s tem pojasnili, da je dodatek za čas stalne pripravljenosti urejen v 46. členu kolektivne pogodbe za javni sektor. Ta določa, da javnemu uslužbencu pripada dodatek za čas stalne pripravljenosti v višini 20 odstotkov urne postavke osnovne plače, čas stalne pripravljenosti pa se mu ne šteje v delovni čas.
V Velenju trije dodatki za pripravljenost
Preverili smo, kako je v tukajšnjem okolju. V Mestni občini Velenje ta dodatek izplačujejo trem uslužbencem, ki delajo v občinski službi za zaščito in reševanje, in sicer mesečno na podlagi poročila o opravljenih urah. Lani so izplačali povprečno 185 ur stalne pripravljenosti v povprečni višini 278,59 evra bruto vsakemu uslužbencu. Gre za zaposlene, katerih pretežni del nalog je ukrepanje na področju zaščite in reševanja v primeru naravnih in drugih nesreč in ukrepanje v primeru onesnaženosti zraka. V primeru naravnih in drugih nesreč skrbijo za hitro in učinkovito ukrepanje, predvsem za organiziranje in vodenje občinskih enot civilne zaščite, zagotavljanje nujnih tehnično-materialnih sredstev, aktiviranje in povezovanje s pogodbenimi službami in podjetji ter organizacijo morebitne začasne nastanitve. Javni uslužbenci se po mesečnem razporedu menjajo na 10 dni. Izvajajo tudi obveščanje javnosti v primerih prekomerne onesnaženosti zraka s SO2, O3 ali NO2. V času stalne pripravljenosti mora biti javni uslužbenec v bližini stavbe Mestne občine Velenje oziroma na domu in takoj dosegljiv po telefonu. Dodatek za stalno pripravljenost prejemajo Gašper Koprivnikar, Bojan Prelovšek in Andrej Rupreht.
V občinah Šoštanj in Šmartno ob Paki dodatkov ni
Iz občin Šoštanj in Šmartno ob Paki pa so nam sporočili, da dodatkov za pripravljenost ne izplačujejo nikomur.