Hitra cesta od Koroške do avtoceste bi morala biti že zdavnaj zgrajena, a žal še na velikem delu niti ni umeščena v prostor. To velja tudi za odsek od Velenja do avtoceste. A smo zdaj lahko veseli, da so se aktivnosti vendarle pospešile. Marca lani je vlada sprejela sklep, da se aktivnosti nadaljujejo na trasi, ki jo strokovno imenujejo varianta F2-2. Gre pa za navezavo od Velenja do Šentruperta.
Osnutek državnega prostorskega načrta za to traso je bil lani poleti javno razgrnjen, nanj pa je bilo podanih ogromno, kar več kot 300 pripomb. Vse je bilo treba pregledati, se do njih opredeliti, nanje odgovoriti in jih po možnosti upoštevati. In veliko so jih. Te so zdaj zbrali v optimizirani varianti, ki se kar precej razlikuje od prejšnje. V celoti jih bodo »obdelali« do poletja, ko naj bi to dopolnjeno varianto ponovno posredovali v javno razpravo.
Kaj pravijo v Velenju?
Velenjski župan Bojan Kontič je bil po delovnem sestanku, ki so ga imeli prejšnji teden s predstavniki Ministrstva za okolje in Darsa, zadovoljen. »Nova trasa« bo prizadela manj kmetijskih površin, z njo so dosegli, da bo tudi manj delitev posameznih parcel, bo tudi krajša, na avtocesto pa naj bi se navezala nekaj sto metrov od Braslovč bližje proti Ljubljani. Zato bo tudi cenejša.
Na velenjskem območju bo največja sprememba v bližini pokopališča, pomikajo jo bolj vzhodno, tako da bo potekala od 10 do 15 metrov mimo pokopališča. Na ta način so se izognili bližnjemu hribu in globokemu vkopu, ki bi ga morali sicer zgraditi. Ni jim pa uspelo v ta v projekt vključili protihrupnih ograj na Partizanski cesti, kar so želeli krajani. Sicer pa bo nova cesta prečkala Partizansko, tako kot je bilo predvideno že prvotno, v bližini gostišča Hartl.
Za občino Šmartno ob Paki nadaljnji postopki niso obetavni
Janko Kopušar, župan občine Šmartno ob Paki, je po sestanku povedal: »Pismena stališča do pripomb in predlogov, podanih v času lanske javne razgrnitve osnutka državnega prostorskega načrta za državno cesto od priključka na avtocesto A1 Šentilj – Koper pri Šentrupertu do priključka Velenje jug in usmeritve, s katerimi so nas seznanili predstavniki ministrstva za infrastrukturo, za občino Šmartno ob Paki niso ugodna. Po prvih ocenah lahko ugotovimo, da večina naših pripomb ni bila upoštevana, v celoti pa so bile zavrnjene tudi vse naše pripombe in predlogi, ki se nanašajo na umestitev ceste izven trase F2-2. Prav obetavni niso predstavljeni nadaljnji postopki v procesu umeščanja trase ceste v prostor in aktivnosti, ki potekajo na ministrstvih v zvezi z optimiziranjem trase in upoštevanjem predlogov ter pripomb z javne razgrnitve. Glede na posredovano si bomo v občini še naprej prizadevali zaščititi interese lokalne skupnosti ter občank in občanov, ki jih predvideni posegi kakorkoli prizadenejo.«
Kako pa proti Koroški?
Za cesto na odseku Velenje jug-Slovenj Gradec jug je bilo junija lani že izdano okoljevarstveno soglasje, letos pa se postopki nadaljujejo. Na Darsu tudi za aktivnosti na tem odseku navajajo, da je za nadaljnje postopke bistven sprejem operativnega programa, ki ga pripravlja Ministrstvo za infrastrukturo in nato sprejem novega poroštvenega zakona, ki bo Darsu omogočil ugodnejše zagotavljanje finančnih virov za izvedbo projektov. Šele na to bodo znani ostali roki. Postopki za zadnja dva odseka severnega dela tretje razvojne osi, to je odseka Slovenj Gradec-Dravograd in Dravograd-Holmec, že dlje časa mirujejo. Zato so se Korošci, naveličani čakanja na državo, odločili sami umestiti cesto v prostor na teh dveh odsekih.
O točnih rokih, kdaj bi vendarle dela tudi stekla, je v tem času težko govoriti, a če bo šlo vse po načrtih, bi traso od Šentruperta do Velenja lahko začeli leta 2019. Tako je tudi zagotovil predsednik vlade Miro Cerar na lanskem obisku na Koroškem.
Trasa Šentrupert – Velenje v ponovno razpravo
Naš čas
14. januar 2016