Velenje, 29. oktobra – Mestna občina Velenje je že v četrtek pri spomeniku Onemele puške pripravila osrednjo občinsko slovesnost ob Dnevu spomina na mrtve in v preddverju velenjske Knjižnice proslavo ob Dnevu reformacije.
Program, prepleten s pesmijo, glasbo in besedami, so ob osrednji komemoraciji pripravili učenci in učitelji Osnovne šole Šalek, zbrane pa je nagovoril župan Mestne občine Velenje in predsednik Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Bojan Kontič. Skupaj s poslancem v Državnem zboru Janom Škobernetom in sekretarko Združenja borcev za vrednote NOB Velenje Marjano Koren je položil venec k osrednjemu spomeniku žrtvam fašističnega nasilja v Šaleški dolini. V svojem govoru je Kontič med drugim dejal: »Stojimo ob spomeniku ljudem, ki so bili poklicani v bran svoji domovini, svojemu jeziku in ne nazadnje, kot se je pokazalo leta 1990, tudi svoji državi. Zato je prav, da se v času, ko se spominjamo svojcev in prijateljev, ki jih ni več, spomnimo tudi na vse, ki so darovali življenja zato, da mi živimo v samostojni državi.«
V preddverju velenjske Knjižnice se je uro za osrednjo občinsko slovesnostjo ob dnevu spomina na mrtve začela osrednja proslava ob dnevu reformacije. Kulturni program, prepleten z glasbo in spomini na čas Primoža Trubarja, so pripravili učenci in učitelji osnovne šole Gustava Šiliha. Slavnostni govornik na proslavi pa je bil glavni in odgovorni urednik Ustanove Velenjska knjižna fundacija Ivo Stropnik, ki je praznik povezal s slovensko knjigo in besedo.
V občini Šmartno ob Paki je bila osrednja spominska svečanost v počastitev dneva reformacije in spomina na mrtve pri lovskem domu v Skornem. Pripravila jo je Krajevna organizacija ZB za ohranjanje vrednot NOB Šmartno ob Paki.
Predsednik organizacije Jože Aristovnik je delo Jurija Dalmatina, Adama Bohoriča in Sebastjana Krelja uvrstil med civilizacijske dosežke našega naroda. Hvaležen spomin na več kot 220 žrtev fašističnega nasilja iz občine Šmartno ob Paki pa je – po njegovih besedah – nekaj, kar je treba vedeti, a nikoli pozabiti. »Vas Skorno je plačala daleč največji davek rodoljubnosti in domovinski zavesti svojih krajanov, saj je bilo za svobodo žrtvovanih kar 24 odstotkov njegovih takratnih vaščanov. Če našemu glavnemu mestu pripada častni naziv mesto heroj, bi povsem upravičeno naše zavedno Skorno poimenovali vas heroj.«