Kljub temu je lani končalo v smeteh 123 tisoč ton hrane oziroma 55 kilogramov na prebivalca, štiričlanska družina pa je vsak dan zavrgla povprečno 60 dekagramov hrane. Preverili smo, koliko hrane konča v smeteh v Šaleški dolini.
V črnih posodah od 15 do 25, v rjavih 10 odstotkov hrane
Po podatkih podjetja PUP Saubermacher Velenje, ki ima koncesijo za odvoz odpadkov v občinah Velenje, Šoštanj in Šmartno ob Paki, se količina zavržene hrane v omenjenem okolju ne zmanjšuje. To kažejo tudi podatki, pridobljeni na osnovi sortirne analize, ki jo izvajajo od leta 2010 dalje. V posodah za mešane komunalne odpadke je od 15 do 25 odstotkov, v povprečju pa 19 odstotkov hrane iz gospodinjstev. V rjavih posodah za bio razgradljive odpadke je hrane, ki ji je potekel rok uporabe in je občani niso zaužili, 10 odstotkov. Količina zavržene hrane je še vedno prevelika, glede na krizo in njene posledice, pa še težko razumljiva. Vznemirja tudi to, da pri preverjanju vsebine v posodah za odpadke najdemo hrano s pretekom roka uporabe še v originalni embalaži.Med odpadki je največ mlečnih izdelkov, mesa (na nedavnem preverjanju vsebine so v posodi za odpadke našli zrezke, med odpadki se je že »znašla« kokoš, pripravljena za pripravo obroka), veliko je kruha, najdejo se tudi sendviči, manj je testenin, žit.
Potratna gospodinjstva
Po podatkih največ odpadne hrane »pridelajo« v Sloveniji gospodinjstva 51 odstotkov. Ta podatek velja tudi za Šaleško dolino. Količine »pomij« se namreč v osnovnih šolah, v gostinskih obratih, restavracijah zmanjšujejo, ker nakup živil in ostale hrane očitno bolje načrtujejo, česar pa v nekaterih gospodinjstvih ne. Vzroki za še vedno prevelike količine hrane v posodah za odpadke so banalni: ne načrtujemo obrokov, na mnoga živila v hladilniku pozabimo, skuhamo preveč, med večjimi krivci pa je tudi nakup hrane. Mešane komunalne in bio razgradljive odpadke podjetje PUP Saubermacher Velenje oddaja regijskemu centru Simbio v Celju. Lani so v center iz osmih občin regije Saša oddali za 14 tisoč ton vseh odpadkov, od tega skoraj polovico mešanih in bio odpadkov.
Hrana in maščobe v straniščno školjko ne sodijo
Znano je, da se je zelo priročno »znebiti« nekatere hrane z zlitjem v straniščno školjko, kar je načeloma prepovedano. Še večje težave povzroča zlivanje maščob in olja v kanalizacijski sistem. Ta že na samem sistemu pušča posledice (izločanje maščob na stene kanalizacijskih cevi in s tem manjšanje premera cevi ter v skrajnem primeru zamašitev). Ko pa takšna odpadna voda pride do čistilne naprave, se prav tako nabira na vseh njenih mehanskih in gradbenih delih. Ostanki hrane in maščob ne sodijo v kanalizacijo tudi zaradi zdravstvenih razlogov. Z vnašanjem namreč omogočamo preživetje glodavcem in insektom (podganam, ščurkom), ti pa so prenašalci nalezljivih bolezni.
[metaslider id=1778]
