Kopanje pa ni povsod varno. Tako imenovana »divja kopališča« so brez upravljalcev in reševalcev iz vode, ki skrbijo za varnost in nudijo prvo pomoč, zato se tam kopamo na lastno odgovornost, dvomljiva pa je tudi kakovost vode. Letos je v seznam slovenskih kopalnih voda vključenih enako število kopalnih voda kot leta 2014. Skupaj jih je 48, od tega 21 ob morju in 27 ob rekah in jezerih na celini. Na seznamu je 18 naravnih kopališč, ki so urejena in imajo tudi upravljalca ter reševalca iz vode, ostalih 30 pa so kopalna območja, na katerih se izvaja spremljanje kakovosti kopalne vode, vendar varovanje pred utopitvami in poškodbami ni urejeno, zato kopanje poteka na lastno odgovornost. To velja tudi za nam bližnjo Savinjo, kjer večina išče ohladitev na neurejenih kopališčih, kakovost kopalne vode pa je tu letos dobra.
Vodo analizirajo že tretje leto
Čeprav je Velenjsko jezero uradno še vedno divje kopališče, je MO Velenje na njem poskrbela tako za reševalce kot spremljanje kakovosti vode. Zelo si namreč prizadevajo, da bi se velenjska plaža umestila med uradna kopališča, kar bi pomenilo, da bi kakovost vode v jezeru redno preverjala Agencije Republike Slovenije za okolje. Že tri leta MO Velenje analizo vode v velenjskem jezeru zaupa inštitutu ERICo in vsa tri leta so rezultati dobri. Rezultati meritev so redno objavljeni na spletni strani Mestne občine Velenje in na velenjski plaži. Na osnovi rezultatov bodo na občini pripravili tudi strokovno utemeljitev za uvrstitev Velenjskega jezera na seznam kopalnih voda.
Letos je ERICo prvo vzorčenje opravil 22. julija, ko je pritisnila prva vročina. Tako mikrobiološke analize kot fizikalno kemijski parametri so že takrat pokazali, da je kakovost vode dobra. Vzorce vedno jemljejo pri čolnarni, kjer je tudi največ kopalcev, celo poletje pa povsem ustreza slovenskim standardom za kakovost kopalnih voda. Zanimivo je, da so pri prvem vzorčenju opazili malo več koliformnih bakterij fekalnega izvora, a je bilo to daleč pod dovoljeno mejo. Potem jih vse do konca julija skoraj ni bilo, 31. julija pa so bile te spet malo višje, a ne previsoke. Namenili so jih 816, za odlično pa velja, če jih je manj kot 500, za dobro, če jih je manj kot 1000. Večinoma so jih čez letošnje poletje, ko je bilo število kopalnih dni in kopalcev zagotovo rekordno, našteli le od 11 do 35. Tudi fizikalno-kemijski parametri so dobri; Ph je bil vedno v mejah normale, tudi nasičenost vode s kisikom je dobra, vidnih nečistoč v njej niso opazili.
Velenjsko jezero je imelo ob začetku kopalne sezone v juniju 21 stopinj Celzija. Najtoplejše je bilo 20. julija, ko so namerili 27 stopinj Celzija. Prejšnji ponedeljek, 10. avgusta, ko so opravili zadnje meritve, se je voda spet ogrela na 26 stopinj, do konca tedna, tik pred ohladitvijo, pa verjetno še za kakšno stopinjo. Vsi mikrobiološki in fizikalno kemijski vzorci so pokazali, da je voda primerna za kopanje.
