Člani odborov so se večinoma zavzeli za upoštevanje vseh vidikov, ne le kmetijskega, in za čimprejšnjo izgradnjo ceste.
Zavrnili so sklepe predlagateljev, poslancev NSi, je pa koalicija sprejela svoj sklep, da odbora podpirata napore vlade za sprejetje državnega prostorskega načrta za izgradnjo hitre ceste od Velenja do avtoceste.
Iva Dimic (NSi) je dejala, da so želeli soočiti strokovne argumente, zakaj je bila izbrana različica, ki je dražja in poteka po najbolj kakovostnih kmetijskih zemljiščih. Predlagali so, da se pri izbiri trase upošteva le strokovne argumente “s poudarkom na ohranjanju najboljših kmetijskih zemljišč” oz. po spremenjenem predlogu sklepa, naj vlada pripravi terminski načrt izgradnje ceste.
Danilo Anton Ranc (SMC) meni, da je treba upoštevati različno stroko in različne vidike razvoja, ne le kmetijstva, Marjana Kotnik Poropat (DeSUS) po drugi strani razume pomen gospodarskega razvoja in delovnih mest, se pa sprašuje, kaj bodo vnuki in pravnuki jedli, če ne bo več kmetijskih zemljišč. Ljubo Žnidar (SDS) ključno težavo vidi v dolgotrajnih postopkih umeščanja v prostor, najboljšo traso pa naj po njegovem mnenju določi stroka.
Vlada, ki je marca sklenila, naj se nadaljuje priprava državnega prostorskega načrta za traso od Velenja mimo Braslovč do Šentruperta (varianta F2-2), je odločila, da je treba umeščanje v prostor čim prej zaključiti in pri tem upoštevati vse možne vidike, je dejal minister za infrastrukturo Peter Gašperšič.
Dodal je, da je treba tehtati, kaj je bolj sprejemljivo: ali da tvegajo izgubo najboljših kmetijskih zemljišč ali da gospodarstvo še naprej ostaja brez ustrezne cestne povezave in s tem trpi razvoj celotne regije. O nasprotovanju ministrstva za kmetijstvo je dejal, da bo morala vlada “na koncu odločiti kot kolektivni organ”.
Državna sekretarka na kmetijskem ministrstvu Tanja Strniša je poudarila, da gre ta trasa preko najkakovostnejših kmetijskih zemljišč z visoko boniteto, namakalnimi sistemi in trajnimi nasadi. Z vidika kmetijstva bi bila najbolj sprejemljiva različica ob obstoječi cesti do Arje vasi (F6), a je prometno najtežje izvedljiva, kot kompromisno rešitev bi lahko dali soglasje k varianti s priključkom na avtocesto pri Podlogu, med Žalcem in Šempetrom (F3b). “Tla uničimo enkrat za vselej,” je opozorila.
Za različico F3b se, med drugim zaradi ohranitve zemljišč in nižje cene, zavzemajo tudi v civilni iniciativi.
Bi bilo pa tudi pri varianti F3b pričakovati težave, predvsem zaradi poteka prek vodovarstvenih in drugače zavarovanih območij, je dejala ministrica za okolje in prostor Irena Majcen. Poleg tega je najdlje priprava različice F2-2. Državni sekretar na ministrstvu za infrastrukturo Klemen Grebenšek je dejal, da obstaja tveganje, da variante F3b sploh ne bi uspeli umestiti v prostor.
Predstavniki kmetijske stroke – biotehniške fakultete, kmetijsko-gozdarske zbornice, kmetijskega inštituta – so opozorili na potrebo po ohranitvi kakovostnih kmetijskih zemljišč v državi in iskanju alternativne trase.
Po drugi strani so predstavniki gospodarstva – GZS ter savinjsko-šaleške in koroške gospodarske zbornice – poudarili nujnost čimprejšnje izgradnje ceste, ki bo omogočila razvoj tamkajšnjim podjetjem, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost ter so pomembni zaposlovalci in izvozniki.
Domen Marovt, član iniciative in hmeljar, je dejal, da zemljišč. ker obstajajo boljše različice od izbrane trase – ne nameravajo prodati. Vztrajanje pri varianti F2-2 je primerjal s Teš 6 – da se stvar pripelje tako daleč, da stane preveč, da bi jo ustavili.
