Indeks SBITOP je tako po kazalniku P/E pri 7,8, skoraj za polovico cenejši od nemškega indeksa DAX, katerega kazalnik P/E znaša 15,3. Ob nižji likvidnosti je med drugim sektorska kompozicija tista, ki vpliva na nižjo ceno domačega indeksa, saj ta, na primer, ne vsebuje podjetij iz tehnološkega sektorja, ki na globalnih trgih beležijo visoke odčitke kazalnikov P/E. Nižje cene delnic podjetij iz indeksa SBITOP v primerjavi z nemškim DAX pomenijo, da ima domači delniški indeks krepko višji dividendni donos. Ta za domači indeks trenutno znaša približno 4,8 odstotka, medtem ko nemški DAX trenutno beleži okoli 2,6-odstotni pričakovani dividendni donos.
Poslovanje domačih podjetij se je v lanskem letu glede na predlansko seveda krepko izboljšalo. Če se osredotočimo samo na tretji lanski kvartal, lahko sodeč po računici podjetja Bloomberg ugotovimo, da so podjetja, vključena v indeks SBITOP, v letošnjem tretjem kvartalu v primerjavi z lanskim za 28 odstotkov povišala prihodke in za 53 odstotkov dobiček. Ob tem je marsikatero podjetje preseglo letne načrte in izboljšalo napovedi za prihodnja leta. Z današnjega vidika med zanimive domače naložbe lahko štejemo Skupino Petrol, NLB, Krko, Skupino Triglav in Zavarovalno skupino Sava, medtem ko so delnice Cinkarne Celje in Telekoma Slovenije po relativnih kazalnikih vrednotenja krepko cenejše od povprečij primerljivih tujih podjetij. Glede na poslovne izide in napovedi poslovanja lahko ostanemo pretežno optimistični. Z letošnjim izboljšanjem poslovanja bodo ta podjetja generirala še višje nominalne dividende kot lani. Ob tem lahko ugotovimo, da imajo omenjena podjetja v zadnjih letih tipično stabilne dividendne politike, do odstopanj je prišlo le zaradi posredovanja regulatorja v nekaterih primerih.
Pozitivno je tudi dejstvo, da je leto 2021 predstavljalo nadaljevanje širjenja v regiji. Že v letu 2020 je NLB uspešno zaključila akvizicijo Komercijalne banke Beograd, s čimer je NLB postala tretja največja banka v Srbiji, merjeno po bilančni vsoti. Ta poteza pa ne predstavlja konca načrtov največje slovenske banke, kar se tiče naše okolice. Po poročanju medijev se je predsednik uprave NLB Blaž Brodnjak na začetku lanskega decembra srečal z zunanjim ministrom Anžetom Logarjem, kjer je Brodnjak poudaril, da si NLB želi vstopiti na hrvaški trg. Na hrvaški trg pa je v letu 2021 sicer ambiciozno že vstopila Skupina Petrol. Lani je namreč zaključila prevzem hrvaškega trgovca z naftnimi derivati Crodux. Skupina Petrol je s tem nakupom utrdila položaj drugega največjega ponudnika proizvodov iz nafte na Hrvaškem. Ob prevzemu so pri Skupini Petrol sporočili, da je to največja Petrolova akvizicija v zadnjih desetih letih in pomeni največje enkratno povečanje prodajnih mest v celotni Petrolovi zgodovini. Skratka, kljub visoki rasti delnic na domačem trgu v lanskem letu in kljub pričakovanemu ohlajanju monetarnih politik v letošnjem letu je venček slovenskih delnic, v katerega trenutno spadajo Skupina Petrol, NLB, Krka, Skupina Triglav in Zavarovalna skupina Sava, kot del naloženega portfelja še naprej zanimiva naložbena opcija.
mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana
