Prodaja se je povečala predvsem pri nujnih dobrinah, medtem ko je pri manj nujnih dobrinah upadla. Na tretji trgovalni dan leta pa smo bili priča tržni korekciji globalnih delniških tečajev, saj so v sredo predstavniki Ameriške centralne banke (FED) signalizirali, da bodo obrestne mere zaradi inflacije morda povišali prej, kot je do zdaj bilo pričakovano.
V začetku tedna se je frankfurtski delniški indeks DAX približal najvišji vrednosti v šestih tednih, pariški indeks CAC pa je dosegel nov rekord, na kar so vplivale tudi nižje cene zemeljskega plina. Na začetku leta so se cene plina spustile pod 70 evrov na megavatno uro, kar je najnižje po 10. novembru, in več kot 60 odstotkov pod rekordom 180,27 evra, doseženim 21. decembra lani. Cene zemeljskega plina so se že v sredo dvignile nad 90 evrov na megavatno uro. Kljub temu cene plina ostajajo krepko višje od dolgoročnejšega povprečja, in sicer zaradi nizkih zalog in nezadostnih dobav iz Rusije. Naraščajoče geopolitične napetosti v vzhodni Evropi in zamude pri odobritvi plinovoda Severni tok 2 k normalizaciji cen seveda niso pomagale.
V prvih trgovalnih dnevih leta je pridobil tudi domači delniški trg, ki se je lani po donosih dosti bolje odrezal od globalnega delniškega trga. Indeks SBITOP je lani, če upoštevamo izplačila dividend, zapisal 49-odstotni donos, medtem ko je globalni indeks MSCI World skupaj z izplačili dividend imel 32-odstotni donos. Kljub lanski visoki rasti delnic indeksa SBITOP domači trg v primerjavi z razvitimi trgi in v primerjavi s trgi v regiji ostaja poceni. Kljub visoki rasti delnic na domačem trgu v lanskem letu in kljub pričakovanemu ohlajanju monetarnih politik v tem je venček slovenskih delnic, v katerega trenutno spadajo Skupina Petrol, NLB, Krka, Skupina Triglav in skupina Sava, še naprej zanimiva naložbena opcija kot del naloženega portfelja. Z letošnjim izboljšanjem poslovanja bodo podjetja lahko generirala še višje nominalne dividende kot lani.
mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d. d., Ljubljana
