Ob prihajajoči inflaciji, povišanju ležarin, prenizkih donosnosti na obveznice se je dobro vprašati katere delniške naložbe so primerne za naš investicijski portfelj. V »univerzumu« sprejemljivih evrskih delniških naložb je še vedno novomeška Krka, ki ima za seboj rekordno leto in je leta 2020 dosegla prodajo v višini 1,53 milijarde evra in 288,9 milijona evra čistega dobička, kar je 18 odstotkov več kot leto pred tem. K temu so zaradi epidemioloških razmer pripomogle višje marže (skoraj 33-odstotni EBITDA). Krka je zvišala tudi izplačilo dividend, kar pomeni, da si delničarji letos obetajo pet evrov za delnico.
Poleg rekordnega finančnega uspeha je zabeležila tudi rekordno proizvodnjo tablet, filmsko obloženih tablet in kapsul, pri čemer je dosegla devetodstotno rast. V proizvodnjo in skladiščne zmogljivosti je vložila 76,6 milijona evra v Sloveniji, na Hrvaškem, v Rusiji in na Kitajskem. Krka ocenjuje, da bodo letošnje naložbe znašale 114 milijonov evrov. Skupne naložbe skupine Krka v dodatne zmogljivosti ter v razvoj in raziskave so leta 2020 znašale skoraj 230 milijonov evrov.
Krka načrtuje tudi petodstotno rast prodaje na leto do leta 2024, bodisi v denarju bodisi količinsko. Pomembno je, da je Krka nedavno pridobila ekskluzivno licenco za prodajo zdravila pregabalin v sedmih provincah srednje in vzhodne Kitajske. Prodaja zdravila se je že začela in prve milijone prihodkov pričakujejo že letos. Krka ima v postopku registracije za kitajski trg deset zdravil.
Njene delnice so se letos podražile že za 13 odstotkov in delničarje čaka izplačilo relativno visoke dividende, a kljub temu so v primerjavi s primerljivo skupino podjetij iz panoge najcenejše – po kazalnikih EV/EBITDA in P/E – čeprav je imela v zadnjem kvartalu v skupini eno najvišjih operativnih marž. Krka je tudi še vedno domala ničelno zadolžena, ima pa tudi več kot 300 milijonov evrov na računu.
Ob sedanji krepki monetarni ekspanziji v svetu in ničelnih obrestnih merah lahko špekuliramo, da bo delnica podjetja, kot je Krka, sčasoma še zanimivejša tako za domače kot tudi za tuje vlagatelje. Nekje bo pač treba dobiti neki donos. Seveda samo ena delnica ni dovolj, saj je tveganje potrebno primerno razpršiti, zato je smiselno, da si vlagatelji in varčevalci pri borznoposredniških hišah (BPH) poiščejo ustrezno profesionalno pomoč v obliki individualnega upravljanja premoženja ali v različnih oblikah varčevanja.
mag. Lojze Kozole
ILIRIKA borzno posredniška hiša d.d., Ljubljana